1. Mnogi so prepričani, da le vlažilec zraka pomaga prehlajenemu otroku, da lažje diha. Na splošno velja, da vlažen zrak koristi dihalnim organom in ne samo vlažilec zraka.

Dr. Srečko Šuštar svetuje, da namestite recimo vlažilec zraka v otroški sobi, ko ima otrok vneto uho. Namesto njega lahko uporabite tudi lonec z vrelo vodo, kamilico, meto ali timijanom. 
Pri napadih laringitisa je recimo najboljše zdravilo to, da otroka odnesete na svež, vlažen, hladen zrak. Priporočajo tudi, da se z otrokom zaprete v kopalnico in pustite teči vrelo vodo, da se kopalnica napolni s paro.

2. Stara prepričanja navajajo, da mora otrok gledati poučne oddaje, da se bo nekaj naučil. Seveda lahko mnoge oddaje pripomorejo k širini znanja, vendar so raziskovalci dokazali, da to ne sme biti zamenjava za interakcijo s starši. Otrok prosti čas lahko preživi pred televizijo, vendar ne ure in ure, prav tako mora biti izbrana vsebina, ki jo gelda. Veliko se pravzaprav lahko nauči tudi ob posnemanju vas ali igranju z vami.

3. Ne drži, da inhalacijski sterodi, ki se jih uporablaj dlje časa za astmo, lahko vodijo k upočasnitvi otrokove rasti. Redna uporaba teh sredstev začasno lahko upočasni rast, ampak ko se jih preneha uporabljati, telo 'pospeši', da doseže genetsko predvideno višino.

4. Ni nujno, da morajo dojenčki kakati vsak dan. Simptomi za obisk pediatra so: kri v blatu, bolečine v trebuhu, jok pri odvajanju blata, popolna zaprtost.

Dojenčki, ki so popolnoma dojeni, imajo blato bolj tekoče in zrnasto od tistih, ki se hranijo z adaptiranim mlekom. Nekateri odvajajo blato večkrat dnevno, nekateri redkeje, to pa je odvisno od hitrosti razgradnje mleka v črevesju. Če novorojenček mirno spi, ne joka zaradi bolečin v trebuščku in ni bolan, ne zaženite panike. Sčasoma boste ugotovili, kako pogosto vaš dojenček kaka. Če vas vseeno skrbi, ker dojenček več dni zaporedoma ni kakal, pokličite izbranega pediatra in se posvetujte z njim.

5. Zeleni izsecedek iz nosu ni znak, da ima otrok nevarno bakterijsko sinusno okužbo, ki zahteva zdravljenje z antibiotiki. Včasih so verjeli,d a je v takšnem priemru virusni prehlad postal bakterijski in da gre za vnetje sinusov. Toda dokazano je, da so za takšno ventje potrebni še dodatni simptomi, kot so: povišana teelsna temperatura, glavobol, zobobol.

6. Starši grešijo, ker ne gredo na sprehod z novorojenčkom. Seveda ni priporočljiv izhod v neugodnih vremenskih razmerah, ampak ko otrok doseže neko temperaturno stabilnost (v prvem tednu življenja), ni vzroka, zakaj se ne bi vsi sprehodili po svežem zraku. Po maminem carskem rezu ali dojenčkovem okrevanju ne hitite s sprehodom, ampak če se oba počutita odlično, potem je čas za 'vozičkanje'. Potrebujete le še lepo vreme in lahko začnete s sprehajanjem. Prvi sprehod naj traja 15 minut, potem postopoma podaljšujte. Dojenčka lahko sprehajate tudi po soncu, le zaščititi ga morate pred škodljivimi žarki s strehico na vozičku, senčnikom, dežničkom ali tetra plenico.

Dojenčka oblecite vremenskim razmeram primerno, ne pretiravajte s preveč sloji, če je zunaj mrzlo ali pa nasprotno vroče. Če temperatura nizka, naj bo sprehod krajši, če je temperatura visoka, prav tako. Preverite na vratu, potipajte roke, noge, da vidite, ali ga zebe ali mu je prevroče. Če ima rdeč nos ali obraz, ne skrbite.

Močan naliv, megla, nevihta, snežni metež in nevihta niso primerne vremenske razmere za sprehod z dojenčkom. Če pa je lepo vreme zunaj, ne čakajte za prvi sprehod z novorojenčkom en mesec.

7. Zelo pogosto je prepričanje, da otrok z obiskovanjem vrtca pogosteje zboli. Če morate nazaj v službo in nimate babice in dedka, da bi pazila na otroka, bodite brez skrbi in zaupajte otroka v varstvo varušk. Seveda bo izpostavljen številnim bakterijam in virusom, ampak tako bo tudi okrepil obrambni sistem, tako bo bolj zdrav, ko bo malce starejši.

Zdrav novorojenček je pripravljen na življenje izven maternice, vendar njegov obrambni sistem ni še popolnoma razvit, zato bo bolj dovzeten za različne bolezni. Žal otroka ne morete in tudi ne smete popolnoma izolirati, vseeno pa lahko preprečite, da pride v stik z bolno osebo. Vedeti morate tudi, da dojenček pogosto kiha, tudi med menjavanjem plenice, kar ne pomeni, da je prehlajen. Ko bo imel zamašen nos, bo razdražljiv, saj še ne zna dihati skozi usta, težave bo imel pri dojenju in spanju, zato bo vse skupaj misija nemogoče. Takrat se lahko posvetujete s pediatrom.

Do enega leta otrok ni pogosto bolan, razen če ni ves čas v stiku z bolnimi ljudmi (recimo bratcem ali sestrico, ki nosi viruse iz vrtca ali šole).

Seznam bolezni se poveča v prvem letu obiskovanja vrtca. Takrat lahko pričakujete, da bo otrok dobil vnetje ušes, imel vneto grlo, da bo kašljal, da bo hripav, da bo imel bronhitis. V obdobju od jeseni do spomladi je zelo pogosto, da otroci zbolijo tudi do sedemkrat.

Obrambni sistem se vzpostavi okrog šestega leta. Iz leta v leto bo otrok manj občutljiv na vse okužbe. Do tretjega leta bodo vse bolezni povezane z ušesi, grlom in nosom, po tretjem pa le z grlom. Postopoma bodo malčki postali odpornejši in bodo prehlajeni ali bolni največ trikrat letno.

8. Zaradi obiskovanja toplic in bazena otrok ne bo dobil vnetja srednjega ušesa. Iztok Fošnarič, specialist otorinolaringologije, pojasnjuje: ''Vnetje srednjega ušesa ne more biti posledica plavanja v domačem ali javnem bazenu, ker je srednje uho od zunanjega ločeno z bobničem, lahko pa nastane vnetje srednjega ušesa v primerih, ko je bobnič preluknjan. Kopanje lahko privede do vnetja zunanjega sluhovoda. Ob pogostem močenju sluhovoda se zmanjša lokalna obramba in spremeni kislinsko-bazno ravnotežje kože sluhovoda. Vnetje povzročijo mikroorganizmi, ki se ob ustrezni obrambi ne morejo razmnožiti. Od kod pridejo mikroorganizmi v uho, je drugotnega pomena.''