Z najstnikom na vikend izlet?!

Če ste v preteklosti potovali z malčkom, potem veste, da je bil navdušen nad vsem, kar ste mu pripravili, organizirali, predstavili, ko pa otrok vstopi v najstniška leta, je potrebno veliko več, da dosežeš Vau! učinek. Ko sem razmišljala, ali našega najstnika za rojstni dan (ki ga ima mimogrede v najlepšem času, ko se povsod začnejo adventni sejmi) odpeljati na izlet na Dunaj, se nikakor nisem mogla odločiti, ali je to odlična ideja. Romana Čolič, zakonska in družinska terapevtka, je v nekaj minutah razblinila moje pomisleke, ali oditi na vikend potovanje z mladostnikom, ki bi najraje ostal doma in 'visel' na družbenih omrežjih: ''Potovanje z najstnikom je priložnost, da se na nov, drugačen način vzpostavijo stiki med družinskimi člani. Poleg tega se odnosi lahko poglobijo in se člani družine med seboj spoznajo na drugačen način. Starši lahko na primer prepoznajo, kaj otroka veseli, kaj ga zanima, kakšna znanja ima in kakšni so njegovi interesi. Ko družina odide na potovanje in si ogleduje znamenitosti, se vsem dogaja nekaj novega, kar pomeni, da mnogokrat pozabimo na skrbi, stres in obveznosti, ki jih vsak posameznik ima. Tako že iz tega vidika posameznik funkcionira drugače. Zato so izleti in potovanja prava dragocenost, saj našim možganom omogočimo oddih, hkrati pa se v možganih tvorijo nove povezave, krepi se nov način razmišljanja in kar omogoča krepitev možganskih povezav ki vodijo h bolj kreativnemu reševanju konfliktov.

Seveda pa so potovanja lahko tudi sprožilec za konflikt, ker smo končno lahko skupaj, a ne znamo biti skupaj. Ko se otresemo vsakodnevnega stresa in skrbi, ne vemo, kaj bi si med seboj povedali, kaj bi počeli. To se zgodi predvsem takrat, kadar se vsakodnevno v odnosih zgrešimo oziroma živimo ''drug mimo drugega''. Najstnike marsikaj zanima in jih veseli, zato je pomembno, da jih v načrtovanje izletov vključimo, da lahko izrazijo svoje želje; kaj bi si želeli v določenem kraju ogledati. Pomembno je, da skušamo najstnikove želje upoštevati, četudi se nam zdijo brezvezne, njemu so namreč pomembne. Torej, da se izognemo »godrnjanju«, da je našemu najstniku dolgčas, je prav, da soustvarjamo načrt potovanja tako, da bo vsak lahko dobil nekaj zase, da si bo lahko ogledal ali pa obiskal tisto, kar njega interesira. Kadar se najstnik kljub vsemu temu opira, je prav da smo pozorni, kaj se dogaja, morda je v stiski in mu potovanje resnično ni v interesu. Velikokrat se za takšnim vedenjem skrivajo globoke stiske, ki jih najstniki nosijo v sebi in o njih ne spregovorijo.'' Prijela sem bika za roge in sinu ter možu predstavila načrt, kam nas bo tokrat ponesla pot. Skupaj smo presedeli kar nekaj večerov in brskali po spletu ter določili, kaj vse si želimo ogledati na Dunaju, v mestu, ki je od Ljubljane oddaljen 378 km. Odločili smo se, da se tja odpeljemo ob štirih zjutraj, da res izkoristimo vikend in praznujemo sinov rojstni dan malce drugače, brez velike zabave doma.

''Ona je kriva, da danes hodim v šolo vsak dan?!''

Do Dunaja smo naredili eno postojanko, toliko da smo se predramili in pozajtrkovali na obcestnem parkirišču. Še enkrat smo obnovili naš načrt in navigacijsko napravo nastavili naravnost na parkirišče ob palači Schönbrunn, ki smo si jo seveda morali ogledati najprej, saj slovi kot ena najpomembnejših avstrijskih znamenitosti. In dejansko nam je vzela sapo, ti Habsburžani pa so imeli stil! Izvedeli smo, da beseda Schönbrunn pomeni lepi vodnjak, s tem pa je povezana zgodbica. Vladar cesar Matija je, ko ga je prvič videl med lovom, izjavil: ''Kako lep vodnjak!'' Pa to ni edina informacija, ki se je našemu pubertetniku vtisnila v spomin. Ko se je sprehajal po sobanah, je zasledil, da je v njih živela tudi cesarica Marija Terezija in da je ona uvidela obvezno šolstvo. Jaz pa nikakor nisem mogla mimo dejstva, da je rodila 16 otrok. 16, ja!

Dan je bil sončen, zato smo se sprehodili tudi po schönbrunnskem parku in opazovali odtenke jesenskih barv, nato pa je sledila fantastična avantura v pravem labirintu. Če me fanta ne bi vodila, prisežem, nikakor ne bi našla poti iz njega. Bilo je nepozabno s posebnimi zvočnimi učinki, skakalnico, vodnim igralom. Nasmejali smo se do solz in tako prešerne volje vstopili v živalski vrt (čisto zraven je, tako da ni treba nikamor z avtomobilom), v cesarsko kletko (dejansko so tam starinske kletke, v katere lahko vstopiš). Ne pozabite, vstopnino zanj morate kupiti posebej ali v kompletu. Ogromen je, res ogromen. Tako da kondicijo za sprehod morate imeti, ampak se splača. Mene so očarali črno-beli možje na severnem polu, pingvini. Nikoli v življenju jih nisem videla toliko na enem mestu in še različnih vrst. Sin je pogumno vstopil v deževni gozd in vriskal, ko so mu nad glavo letali netopirji. To je storil dvakrat, uf, in res užival! Če bi obiskali živalski vrt v nedeljo, smo izvedeli, bi se lahko sin udeležil kakšne brezplačne božične delavnice (ampak je uporniško dejal, da je za to že prevelik).

Ura je minevala in počasi je bil čas, da si še kaj ogledamo ter kaj dobrega pojemo na kakšni stojnici, kajti za restavracijo ni bilo časa, saj smo bili željni novih vtisov, novih opažanj, novih izzivov ...

Vrhunska zabava z razgledom

Z avtomobilom smo se odpeljali v Prater, zabaviščni park, kjer so doma tudi pošasti. Vožnja z vlakcem strahov je bila zakon, tako pravita, jaz sem raje zavila v trgovinico s spominki, prisluhnila klasični glasbi in si kupila čudovit šal, na katerem je violinski ključ. Kar sline so se nam pocedile ob vseh dobrotah, ki so jih ponujali na božičnih stojnicah, sin je seveda preskočil klobaso in se mastil z madžarskim langašem. In ja, nikakor ne smete zamuditi edinstvenega razgleda na vse mesto z velikanskega kolesa, najznamenitejšega simbola Dunaja.

Čeprav bi lahko tam preživeli ure in ure, smo se ob spodobni uri odpravili do hotela, ki ni bil preveč luksuzen, na obrobju mesta, od centra oddaljen pol ure, ampak s svežo posteljnino in čisto kopalnico, več tudi nismo rabili. V hotelski sobi smo skupaj pregledali fotografije, ki so nastale, in takrat sem imela za moža ter sina pripravljeno prav posebno presenečenje. S sabo sem vzela barvice in pobarvanko Dunaja, ki si jih lahko natisnete tudi vi. Ni bila 'bedna' zamisel, kot bi včasih dejal moj sine, pobarvanke za odrasle so 'kul'.

POBARVANKO SI LAHKO NATISNETE TUKAJ!

Zvončki že zvonijo ...

Misija našega drugega dneva je bila, da si ogledamo že od ranih jutranjih ur čim več adventno okrašenih trgov na Dunaju, o katerih sem poslušala že leta in leta od prijateljev in sorodnikov. Parkirali smo v garažni hiši (nismo želeli tvegati, da nam avtomobil odpelje pajk) in se odločili, da peš hodimo od enega do drugega. Pridružili smo se množici turistov in se prepustili, da so nas odpeljali do najslavnejšega avstrijskega adventnega sejma, Christkindlmarkta (ki se recimo letos začne 23. novembra in traja do 23. decembra). Ni da ni, dišalo je po vroči čokoladi, cimetovih kolačkih, medenjakih, punču, v ozadju se je slišala božična glasba, vzdušje je bilo praznično. Videti je, da prisegajo na tradicijo, na stojnicah smo lahko občudovali številne rokodelske izdelke, zaljubila sem se v steklene figurice in okraske, medtem ko sta fanta postala ob usnjenih izdelkih. Tu se v vsej svoji čarobnosti bohoti tudi smreka, okrašena z 200 lučkami in ja, tudi mi smo tukaj naredili selfie (top, da obstaja selfie stick). In če vas je zamikalo, letos bo tudi tam drsališče, ki se bo raztezalo na norih 3.000 m2, tako da ne pozabite drsalk. Ampak to ni edini božični sejem, kot začarani smo odšli do Karlove cerkve in tudi tam so nas pričakale stojnice, na katerih smo si razvajali brbončice s carskim pražencem ter pečenim krompirjem. Še ni bilo konec … Na trgu mestne hiše nas je s svečami na vhodu pričakal pravi božični svet na tradicionalni tržnici, novih 150 stojnic, ki ponujajo božična darila (nekaj se našlo tudi za našo babico in dedka: dišeča mila, ročno izdelan nakit, sveče iz čebeljega voska …) in okraske, kakršnih še nikoli nisem videla. Ob koncu leta je kar nekaj božičnih vasi na Dunaju in vseh na žalost nismo mogli obiskati, mogoče nam uspe še za praznike ob koncu leta (ker takšen izlet definitivno moramo ponoviti). Na mojem seznamu so ostali še Christkindlmarkt Freyung, sejem ob stolnici sv. Štefana, božični sejem v botaničnem vrtu, v predmestju, Spittelbergu …  

Tokrat nismo zavili v stolnico, cerkve, galerije … ki jih je ogromno, ogledali smo si jih le od zunaj. Tudi mestno hišo, parlament, opero smo videli, a nekako smo imeli oči le za božične drobtinice, ki so bile na vsakem vogalu. Nekaj smo definitivno morali pustiti za naslednjič ...

Zgodbice iz sveta ene najlepših cesaric, a najbolj nesrečnih

A ni še bilo konec, še nekaj ur nas je ločilo do slovesa, zato smo dali našemu izletu piko na i. Ker se je sin v šoli pravkar učil o cesarju Francu Jožefu I., smo se s slušalkami na ušesih in z vodičem napotili podoživet življenje njegove žene Elizabete, Sisi. V muzeju smo spoznali, da je trpela zaradi dvornega življenja in kadarkoli je lahko, je pobegnila z Dunaja v Laxenburg. Bila je celo depresivna in dama se je počutila utesnjeno. O njej smo izvedeli toliko, da si jo je sin izbral za govorno predstavitev v šoli. V muzeju je bilo tako, kot da bi vsi predmeti, vse sobane govorile o njenem nesrečnem življenju. Obremenjena je bila s svojim videzom, imela je že v tistih časih svojo telovadnico. Njena zgodba se nas je dotaknila, tako da smo si naslednji vikend vsi skupaj doma ogledali film Sisi, v katerem imata glavni vlogi Romy Schneider in Karlheinz Böhm (priporočam v ogled).

Povzetek našega izleta: uživali smo maksimalno, dobro je, da smo imeli načrt sestavljen vnaprej, ker če ne bi si kar na enkrat želeli ogledati vse, a to seveda ne bi bilo mogoče. Prepirali se nismo, misija potovanja z najstnikom je bila uspešna, dejansko smo imeli čas za 'čvek'. In če se sprašujete, ali smo jedli sacher torto? Smo, ampak šele nazaj grede v poznih nočnih urah.

Vas že zanima, kam se bomo družinsko odpravili naslednjič? Ne zamudite naslednje objave v petek, ko vam bomo ponudili novo idejo za vikend izlet.

Viri: lastna izkušnja; Wikipedija; Mesto na dlani, Dunaj; Naj 10, Dunaj; Svetovni popotnik, Dunaj; Travel Tyrol blog, wien.info, Journal.hr

POBARVANKO SI LAHKO NATISNETE TUKAJ!