Natalija nam je v pogovoru za Bibaleze.si zaupala svoje nosečniške, porodne in materinske izkušnje, ki so jih spremljale tako solze kot tudi sreča, smeh in veselje.

Ste si že od nekdaj želeli tri otroke ali vas je kateri od članov družine presenetil?

Pravzaprav so me presenetili vsi trije. Prvi, Anej, je bil spočet teden dni po poroki, na medenih tednih. Nisva pričakovala, da se bo zgodilo takoj, zato sva nameravala "delati na tem". Anej je bil šest let in pol edinec in si je neskončno želel bratca ali sestrico. Tako sva z Markom spet začela "delati na tem" in je ponovno takoj uspelo. Ker gre v tretje rado, je nadaljevanje sledilo. To tretje je bilo seveda najbolj nenačrtovano, a zaželeno.

Kako ste možu sporočili novico o tretjem otroku?

Pri vseh treh sva nosečniški test opravila skupaj in oba
naenkrat zagledala modre črtice. Najbolj sva bila seveda presenečena tretjič.

Med katero nosečnostjo ste se najbolje počutili?

Najslabše sem se počutila med prvo, saj se nekako nisem mogla sprijazniti s spreminjanjem oblike telesa in dodatnimi kilogrami. Najbolje pa med tretjo, čeprav sem doživela tudi neprijetno izkušnjo. Ugotovili so rahlo povišan krvni sladkor, zato sem dobila ustrezno dieto. Posledica je bilo odlično počutje in zelo malo pridobljenih kilogramov. Tako sem bila skoraj vso nosečnost pevsko aktivna in polna energije.

Kateri od porodov se vam je najbolj vtisnil v spomin? Je bil prvi porod težji od tretjega?

Prvi, saj je bil zelo neprijeten. Rodila sem po naravni poti, z umetnimi popadki in 17 dni čez rok. Kljub obiskovanju materinske šole so umetni popadki povzročili celo zmedo, saj so bili pogosti, močni, med njimi pa ni bilo pravega počitka. Popokale so mi žilice v očeh, čeprav sem imela zaprte, in po ramenih. Pritisk je bil močan, jaz pa se nisem dovolj odpirala, zato je počil tudi hrustanec – simfizioliza. Tako en teden nisem mogla vstati iz postelje, dobivala sem injekcije, Anej je imel začetek pljučnice, jaz pa sem jokala ...

Vas je pri porodih spremljal mož? Kako je on doživljal priprave na veseli dogodek?

Pri vseh porodih je bil poleg ter drugega in tretjega tudi posnel z videokamero. Ta dva poroda sta bila s carskim rezom, kar je bila zame čudovita izkušnja. Zbudiš se iz anestezije in je otrok tu! Fantazija, obožujem carski rez!

Kako je Aiša sprejela sestrico Aniso? Ste se pogovarjali o novem članu družine? Kako ste ji pojasnili večanje vašega trebuščka?

Bila je zelo vesela in polna pričakovanj. Božala je svojo sestrico (čeprav spola nismo vedeli ), ko je bila še v trebuščku. Pogosto je kaj spraševala, se pogovarjala z njo in komaj čakala, da pride ven.

Ste otroke dojili in koliko časa?

Aneja sem dojila devet mesecev, Aišo Najo dve leti in pol ter Aniso leto in tri mesece. Mleka sem imela vedno dovolj, včasih še preveč.

 Kakšen način vzgoje vama je z možem najbolj blizu? Kaj se vama zdi pri tem pomembno?

Ne odobravava nikakršnih oblik nasilja. Fizično kaznovanje otrok je nedopustno, vzgojna klofuta pa je najbolj idiotska besedna zveza. Vzgajava z ljubeznijo, svoje otroke spoštujeva ter jih s tem učiva spoštovati sebe in druge. Ogromno se pogovarjava z njimi in jim dava vedeti, da so brezpogojno ljubljeni, naj se zgodi kar koli. Nikoli jih ne etiketirava ali karava kot osebe, ampak le njihova dejanja, če je to potrebno. Tako da rastejo v ljubeče odrasle s pozitivno samopodobo.

Kdo pazi na otroke, kadar imate nastop?

Babica in dedka ali sestra Milena Kolšek, ki pa je žal v večernih urah večkrat odsotna, saj je tudi ona pevka.

Kateri od otrok je po značaju najbolj podoben vam in kateri možu?

Mislim, da so vsi edinstveni in imajo čisto svoje karakteristike. Zelo dobro se znajo boriti za pozornost, kar je včasih naporno za starše, a vem, da jim bo to prišlo v življenju zelo prav. Vsi trije so izredno čustveni, temperamentni, občutljivi … Imajo izredno razvite vse čute, še posebej pa šestega – intuicijo.

Tako kot vi je tudi sin Anej nadarjen za petje. Pred leti sta skupaj posnela pesem Šubidu. Se bo nekoč podal v glasbene vode?

Anej je zelo uspešen hiphoper. Ples trenira štirikrat na teden, pa tudi poje. A to je seveda drugačen stil glasbe, kot sta bili uspešnici Mama, ti si moja pri njegovih rosnih štirih letih in Šubidu pri devetih.

Kako se razumeta sestrici Aiša in Anisa? Se vam zdi, da je med njima ravno prav razlike v letih?

Tri in pol leta je super. Morda je bilo prvo leto bolj naporno, saj
je Aiša Naja včasih ljubosumno opazovala Aniso, kako vleče mamino dojko, ki je bila prej dve leti in pol njena. Zdaj se veliko igrata skupaj in se imata neizmerno radi. Je pa pestro, ko se skregata in skoraj vedno popusti Aiša Naja (starejša in pametnejša), čeprav se trudimo, da bi bilo tudi drugače.

Anej obiskuje šolo, deklici pa sta v vrtcu. Jima je všeč? Ste imeli težave pri uvajanju?

Aneja in Aišo sva dala v vrtec pri treh letih in sta bila kar kakšen mesec žalostna in jezna, saj nista mogla razumeti, da jih dajem proč od sebe. Anisa je šla v vrtec pri letu in treh mesecih in je imela "krizico" le kakšen teden. Zdaj vrtec naravnost obožuje.

Ali tudi s hčerkama kaj zapojete in zaplešete? Je v vašem domu veliko glasbe?

Mi vsi ves dan pojemo, plešemo, jodlamo, repamo, cvilimo in se glasno smejimo. Smo kar hrupni in intenzivno izražamo svoja čustva. Tako preživljamo tudi prosti čas, uživamo in se dosti igramo.

Kako si krajšate hladne, deževne dni?

Prejšnja leta smo v deževnih dneh pogosto obiskovali velike otroške igralnice, ki mi trenutno zaradi viroz in ostalih bolezni niso ravno simpatične. Zato bo bolj glasno kar doma, v hiši, ali pa se bomo odpravili s škornji in dežniki na dvorišče v blato in luže, potem pa pod tuš.

Že imate načrte za praznike? Kako boste preživeli božič in novo leto?

V življenju na splošno ničesar ne načrtujemo. Prepuščamo se toku, se ravnamo po sprotnem navdihu in ne podlegamo črednemu nagonu. No, jelko okrasimo že pred božičem, v začetku decembra, pa tudi ograja naše hiše zaradi novoletnih lučk spominja na Las Vegas. Sicer pa pečemo kekse, si pričaramo čarobno vzdušje in uživamo cel december, januar, februar ...

Kaj je za vas v življenju najbolj pomembno?

Družina, zdravje in ljubezen. Otroke z možem učiva, da ljubijo sami sebe, druge in so posledično ljubljeni. Učiva jih strpnosti do drugačnih, da spoštujejo različnost, uživajo v vsakdanjih lepih trenutkih in živijo po načelu: Kar seješ, to žanješ!