Prvo pravilo: ko imamo ob sebi dojenčka, lahko hišna opravila počakajo!
Resničnost: Popolno razdejanje nam ne bo pomagalo ohraniti mirne krvi in se sprostiti.
Mama dveh otrok pravi, da ji še tako 'nepomembna' opravila vzbudijo občutek, da je naredila nekaj koristnega in da ima vse pod nadzorom. Pomaga že to, da v pralni stroj naloži umazano perilo in ga vključi.

Ob štiriletni hčerki in dve leti mlajšemu sinu je njihovo stanovanje kot prizorišče naravne katastrofe. „Nekako pomirjujoče je pospraviti vse igrače. Ko je vse vsaj navidez čisto, se dejansko lažje sprostim,“ pravi. Materam, ki imajo rade vse urejeno, lahko že preprosto opravilo kot je pospravljanje omare ali hladilnika pomaga do občutka, da je vse v najlepšem redu ali vsaj malo bliže normalnemu stanju.

Popoldanski počitek

Nekateri upoštevajo pravilo, da počivamo, ko počiva dojenček. Če nam to tudi v resnici uspe, toliko bolje, drugače pa se s tem ne obremenjujmo. So ljudje, ki podnevi preprosto ne morejo zaspati in ti se ne morejo kar prisiliti k popoldanskemu počitku. Ni pomembno, kako utrujeni smo - če naš bioritem ni naravnan na popoldanski počitek, ne bomo mogli niti zadremati.

Lahko se tedne in mesece trudimo, da bi zaspali, ko spi naš dojenček, a če nam ne uspe, bomo postali le še bolj utrujeni in napeti. Raje vzemimo v roke knjigo, poslušajmo glasbo ali počnimo nekaj, česar drugače ob dojenčku ne moremo. Sprostimo se – odrasli naj bi že vedeli, kako najbolje izkoristiti prosti čas! Popoldanski počitek pa lahko povsem črtamo, če imamo še kakšnega starejšega otroka – malček ali predšolski otrok nam nikakor ne bo pustil počivati, ko dojenček končno ne potrebuje vse naše pozornosti.

Balet, karate, klavir ...

Otroku naj bi dovolili, da počne le eno stvar naenkrat. Nemogoče! Le kateri starš želi otroku preprečiti, da bi počel, kar ga zanima in se družil s prijatelji? Otroci, ki hkrati obiskujejo več krožkov, športnih dejavnosti ali glasbenih vaj, so običajno bolj srečni. Vendar si nekajkrat na teden zagotovite čas za miren večer v družinskem krogu, da otroci ne bodo preveč pod pritiskom.

Ob vseh zanimivih krožkih in podobnem, ki jih ima otrok na izbiro, niti ni čudno, da ga ne moremo preprosto poslati ven, da bi se igral s prijatelji. Smo v 21. stoletju in če bi otroka poslali ven, se ne bi imel s kom igrati. Večina otrok raje pleše, igra na različna glasbila ali počne kaj drugega, tam pa imajo ponavadi tudi prijatelje.

Če si začel, boš tudi končal!

Ne pustimo otroku, da nekje na sredini neha hoditi v glasbeno šolo, na balet ali karate. Premislimo. Če bo ostal pri dejavnosti, ki ga ne zanima, bo to mučno tako zanj kot tudi za nas. Otroke moramo naučiti, da so vztrajni in jih spodbujati, da končajo začeto. Vendar pa se tudi oni kdaj odločijo napačno. In motiti se je človeško.

Ko smo postavljeni pred odločitev, ali otroku pustiti, da neko dejavnost preneha obiskovati, se najprej vprašajmo, ali je to naredil že kdaj prej. Nekaterim pride v navado, da nekaj poskusijo in ko ugotovijo, da je zanje pretežko ali premalo zanimivo, želijo nehati. Je otrok že prej želel odnehati nekje na polovici? Vprašati se moramo tudi, ali mu morda izbiramo aktivnosti, ki so pretežke. Odločitve o tem sprejemajmo skupaj. Razložimo mu, kaj glasbilo ali šport zahteva od njega, in premislimo, kako bo to vplivalo na nas. Verjetno bomo tudi mi morali vstajati ob pol šestih zjutraj, da bo ob šestih na treningu umetnostnega drsanja, ali pa bomo morali nekaj ur na teden poslušati, kako bo vadil klavir.

Prehransko piramido obrnimo na glavo

Eno od pravil je tudi, da otrok ne dobi sladice, če ne poje zelenjave. Vendar pa prehranska piramida ne bo nikamor pobegnila, če kdaj pravilo prekršimo. Seveda si želimo, da bi otrok pojedel čim več sadja in zelenjave. In preveč sladkih prigrizkov je nedvomno slabo za otroke. Vendar pa si vsake toliko dovolimo, da za večerjo na mizo postavimo palačinke in obrok, ki ne vsebuje niti koščka zelenjave.

Enkrat mesečno se lahko odločimo na mizo postaviti „obratno“ večerjo. Najprej sladica, nato glavna jed in če bo v želodčku dovolj prostora, še juha. Otroci obožujejo takšne obroke, saj imajo prazničen pridih. Pazimo le, da ne bo sladica tako nasitna, da ne bo nihče mogel pojesti ničesar več. Naslednji dan pa znova poskrbimo za bolj zdrav obrok!

Načrtovanje zabav

Po pravilih naj bi na zabavo za rojstni dan povabili le toliko gostov, kolikor svečk bo malček upihnil. Poskusite to razložiti otroku, ki si želi biti s prijatelji. Nemogoče! Ravno je spoznal 20 novih najboljših prijateljev in vsem so všeč enake stvari. Najbolje je, če povabimo vse. Tako ne bomo postavljeni pred dilemo, koga povabiti in koga ne in vse bo manj stresno.

Lahko pa priredimo veliko zabavo za prijatelje vsaki dve leti. Vmes pripravimo manjšo (a nič manj zabavno) družinsko zabavo. Če začnemo, ko dopolnijo štiri leta in končamo, ko postanejo za zabave prestari (v najstniških letih), ne bomo prevečkrat 'trpeli' zaradi velikih zabav.

Dojenje – da ali ne?

Pogosto slišimo, da bi se dojenček vsaj eno leto moral dojiti. Vendar pa to ni vedno izvedljivo. Lahko nam uspe, kar je odlično, lahko pa tudi ne, s čimer tudi ni nič narobe. Ne smemo se preveč obremenjevati s tem, ali otroka hranimo na najboljši možen način. Najbolj pomembno je, da ga.

Tudi vsakič, ko malce 'posmrka', se nam ni potrebno obremenjevati s tem, ali morda le ni bil dovolj dolgo dojen in je sedaj manj odporen na bolezni. Ugotoviti moramo, kaj je najbolje za nas in zanj. Dojenje, pripravki iz mleka v prahu ali malo obojega? Zaupajmo svojemu materinskemu čutu, svojim odločitvam in vse bo v redu.

Proč s pleničkami!

Med pravila spada tudi vztrajnost pri odvajanju malčka od plenic. Sprijaznimo se, otrok se bo slej ko prej navadil tudi na kahlico, pa četudi se nam morda trenutno to ne zdi najbolj verjetno. Ne počutimo se krive. Sin neke Newyorčanke je še vedno naokoli tacal z mokro pleničko, čeprav je bil star že tri leta in pol. Kahlica ga sploh ni zanimala. Njegovi mami so vsi govorili, naj bo vztrajna. A vztrajnost je ni pripeljala nikamor.

Sinek je nato presedlal na spodnjice 'za velike otroke' in v njih ostal - suh. Tako se je pridružil tisočem otrok, ki so se plenic odvadili na nenavaden način. Včasih je bolje, če ne vztrajamo pri svojem in pustimo otroku, da sam ugotovi, da ni prijetno, če ves čas hodiš naokoli z mokro pleničko; naše potrpljenje bo poplačano!

Popustiti? Nikoli!

Vedno upoštevate pravila, ki ste jih postavili otrokom? Še nobena mama se ni vsaj enkrat zlomila pod pritiskom. Včasih je dobro, če malo popustimo in ob tem se nam res ni treba počutiti slabo. Ni dobro, če malčku pustimo, da vedno počne, kar hoče, a včasih se moramo tudi prilagajati.

Doma imate pravega malega košarkarja in ne dovolite mu, da bi se žogal v hiši. Ko pa dežuje in na obisk pridejo prijatelji, ni nič narobe, če jim daste mehko žogo in jim dovolite, da se z njo igrajo stran od vsega, kar bi lahko poškodovali. Tako boste otroku pokazali, da ni narobe, če včasih malo popustimo. Ob tem pa lahko še opazujemo otroke pri igri in posredujemo, če gre kaj narobe. S prilagajanjem se bo otrok naučil sodelovanja, to pa je v življenju zelo pomembno.

Cviljenje v garaži

Hišne ljubljenčke bi morali imeti ločeno od dojenčka. Ljubitelji živali ob tem verjetno takoj vzkliknejo „Kaj? Naj svojega 'prvega otroka' kar pošljem v garažo?“ Odgovor je preprost: ne. Preden je prvič rodila, je imela neka Američanka mešanca med terierjem in čivavo. Ko je zanosila, so jo vsi spraševali, kaj bi naredila, če bi pes polizal ali se celo polulal na dojenčka. Vendar je to nikoli ni skrbelo.

Da vendarle ne bi bilo kaj narobe, je za mnenje povprašala pediatra. Le-ta ji je zagotovil, da so človeški obiskovalci z zdravstvenega vidika za dojenčka veliko bolj nevarni, tudi če ga pes vsega poslini. Marcel je od takrat za dobrodošlico polizal vsakega od štirih otrok in še nihče ni zbolel. Seveda pa dojenčkov nikoli ne smemo pustiti samih z ljubljenčki. Ob običajnih varnostnih ukrepih pa jim ne bo nič hudega.

Televizija ni utelešenje zla!

Dnevno naj bi otroku dovolili gledati televizijo le eno uro. Vendar pa elektronska zabava v mejah normale ni utelešenje vsega zla. In včasih je posesti otroka pred televizijski zaslon zelo prikladno. „Ko je moja hči bolna ali ima počitnice, ji dovolim, da nekaj ur gleda DVD ali kakšen zanimiv program na televiziji,“ pravi mama.

To je še posebej pomembno, ko se moramo ukvarjati s čim drugim, na primer s službo. Čeprav občasno lahko dlje gleda televizijo, je hči še vedno živahna, družabna deklica, ki se rada na dvorišču igra s kužkom in ureja svoj zelenjavni vrt.

Svež zrak ni škodljiv

Zadnje pravilo: Z novorojenčkom ostanimo doma! Resničnost: Malo svežega zraka ni še nikoli nikomur škodilo! Če imamo starejše sorodnike, so nas verjetno posvarili, da naj z novorojenčkom raje ne hodimo od doma. Lahko bi se namreč česa nalezel.

Previdni starši lahko v tem primeru štručko le malo bolje oblečemo. Po pravilih mu oblečemo eno 'plast' oblačil več kot jih nosimo sami. Običajno si po rojstvu otroka želimo, da bi ves svet videl, kako srečni smo in kako prikupen je. Svež zrak mu bo dobro del in na sprehodu se lahko še zabavamo.

Pravil se lahko dobesedno držimo ali pa si jih rahlo prikrojimo. Če s tem nikomur ne škodujemo, pa lahko kdaj tudi kakšno prekršimo...