Endometrioza je bolezen, pri kateri se tkivo maternične sluznice ne pojavlja le v maternični votlini, ampak tudi drugod po telesu, npr. na jajčnikih, lahko pa tudi v črevesju, pljučih, kostnem mozgu, jetrih ipd. Bolezen se običajno pojavi med 25. in 49. letom starosti, ponavadi pri ženskah, ki še niso imele otrok. V primeru, da se z endometriozo sooča mati, je večja verjetnost, da bo za njo zbolela tudi hči. Znaki bolezni so odvisni od tega, kje se pojavlja. Najpogosteje je prisotna v trebušni votlini. Ker odvečna kri nima kam odtekati, ostane ujeta v telesu. Lahko povzroči nastajanje cist, ki tvorijo brazgotine in lepijo tkiva. Slednje povzroča bolečine, ki se navadno pojavijo pred ali med menstruacijo. Bolezen se kaže tudi z bolečino pri spolnih odnosih in zelo pogosto z neplodnostjo. Endometrioza sicer lahko poteka tudi brez težav. V večini primerov je ozdravljiva, najbolj zanesljivo je kirurško zdravljenje.

Pojavljanje bolezni

Bolezen je pogostejša, kot so domnevali. Po grobih ocenah ima endometriozo od 10 do 15 odstotkov žensk. Ker pri mnogih ženskah ostane neprepoznana, je njena pojavnost višja – z endometriozo naj bi se soočalo kar 30 odstotkov žensk v reproduktivnem obdobju. Število bolnikov z avtoimunskimi obolenji se povečuje, zato so strokovnjaki prepričani, da bo tudi endometrioza vedno pogostejša.

- kronične bolečine v spodnjem delu trebuha (pojavljajo se ciklično in so različno močne),
- boleče in močne menstruacije,
- boleči spolni odnosi,
- neplodnost

Lahko se lahko pojavijo tudi:

- krvavitve iz črevesja,
- krvav urin ob menstruaciji,
- črevesni krči,
- težave pri odvajanju blata.

Različne oblike bolezni

Adenomioza

Pri tej obliki bolezni se sluznica maternice vrašča v njeno steno. Maternica se na vraščeno sluznico odzove kot na tujek. Na površini postane grčasta, menstrualni krči pa niso več takšni kot običajno, ampak se kažejo v obliki močne bolečine. Za adenomiozo so značilne bolečine na začetku in med menstruacijo. Krvavitve so običajno dolgotrajnejše, saj se sluznica ne obnovi, kot bi se morala. Bolezen povzroča tudi zadebelitev maternične stene. Adenomioza je pogosto vzrok za spontane splave. Maternica se namreč ne širi z rastjo ploda, kar povzroči splav. V primeru hudih težav je pogosto treba odstraniti maternico.

Globoka infiltrativna endometrioza

Sluznica se v tem primeru vrašča v črevo in povzroča hude bolečine pri odvajanju blata. Maternična sluznica se mesečno redno lušči z maternične stene, kar se kaže v obliki menstruacije. Podobno se zgodi tudi drugod po telesu, samo da sluznica ostaja znotraj trebušne votline. Tekoča kri se resorbira, gosti delci pa zlepljajo trebušne organe, črevo, mehur ali jajcevode in tako oblikujejo velike skupke, ki lahko povzročajo hude bolečine. Nekateri niso samo površinski, ampak segajo zelo globoko. Včasih je treba odstraniti del črevesja.

Čeprav je endometrioza znana že dolgo, njen vzrok ostaja neznan. Obstajajo tri teorije o njenem nastanku. Ena od domnev trdi, da pride do zatekanja menstrualne krvi skozi jajcevode v trebušno votlino. Druga teorija govori o razsoju tkiva prek limfnih žlez. Tretja teorija pravi, da delčki maternične sluznice potujejo prek krvnega obtoka in se nato sami ugnezdijo kjer koli v telesu. Če bi bila katera od teh treh teorij res vzrok bolezni, bi ta lahko nastala pri vseh ženskah, kar ne drži. Zato se vedno bolj uveljavlja mnenje, da je bolezen posledica spremembe v avtoimunskem sistemu. Endometriotične celice v trebušni votlini so tujek, ki bi ga moral imunski sistem odstraniti, vendar ga ne. Zanimivo je, da bolezen lahko povzroča hude težave, lahko pa je zelo razširjena in bolnicam ne povzroča težav.

Kako odkriti bolezen?

Endometrioza se potrdi z laparoskopijo. To je manjši kirurški poseg, pri katerem zdravnik naredi majhen rez v bližini popka. Trebušno votlino razširi v pomočjo plina, da bolje vidi, ali se kje razrašča odvečna maternična sluznica. Endometriozo lahko ugotavljajo tudi s posebnim krvnim testom. Z njim odkrijejo beljakovino, ki jo imajo v krvi ženske z endometriozo. Vendar tako odkrijejo le zelo razvito bolezen, blažje in srednje pa ne. Če bolnice svojemu zdravniku natančno opišejo težave, s katerimi se soočajo, in ko pregled z ultrazvokom kaže na cistične tvorbe na jajčnikih, ta hitro posumi, da gre za endometriozo. Med najbolj izstopajočimi znaki je predvsem nenaden pojav bolečih menstruacij. Kadar obstaja sum, da so poleg rodil prizadeti črevo, mehur in sečevodi, je treba opraviti dodatne preiskave. Bolezen je zaradi bolečin mogoče zamenjati za vnetje, ciste jajčnikov ali sindrom razdraženega črevesja.

Zdravljenje

Endometriozo lahko zdravimo s hormoni ali kirurško. Zdravljenje s hormonsko kontracepcijo je primerno za ženske z lažjimi oblikami bolezni, ki ne želijo zanositi. Pri tej obliki zdravljenja se dejavnost jajčnika ustavi – ker ovulacije ni, bolečine običajno izginejo. Težave se po prenehanju zdravljenja kmalu ponovijo.

Zapleti

Če bolezni ne zdravimo, lahko vodi do resnih zapletov. V primeru endometrioze črevesja lahko pride do popolne zapore črevesja, na mehurju pa bolezen lahko povzroča močnejše krvavitve iz mehurja. V primeru dolgotrajnih krvavitev pri adenomiozi lahko pride do slabokrvnosti in izčrpanosti organizma. Če je endometrioza vzrok za neplodnost, ženska brez zdravljenja ne bo mogla zanositi. Obstaja kar nekaj žensk, ki nimajo nobenih težav in za prisotno bolezen izvejo šele, ko pridejo na sterilizacijo. Ženske, ki trpijo za močnimi menstrualnimi bolečinami, naj se posvetujejo z ginekologom.

Čeprav endometrioza ni nujno vzrok neplodnosti, je zelo pogosta med neplodnimi ženskami – ima jo kar 60 odstotkov neplodnih žensk. Ko zdravnikom bolezen uspe ozdraviti, brez da bi poškodovali rodila, se njihova funkcija obnovi. Več kot polovica žensk, ki jim endometriozo uspešno odstranijo, rodi v letu ali dveh. Preostalim zdravniki pomagajo z zunajtelesno oploditvijo. V primeru, da ženska ne more zanositi, ima redne menstruacije in normalne ginekološke izvide, je po mnenju strokovnjakov treba narediti laparoskopijo največ pol leta po začetku poskušanja zanositve. Polovica žensk z endometriozo sicer nima težav z neplodnostjo. Zdravniki ženskam pogosto svetujejo, naj se čim prej odločijo za otroka, saj se bolezen lahko poslabša, s tem se zmanjša tudi možnost za zanositev.

Nekaj koristnih nasvetov

Zelo pomembno je, da se naučimo obvladovati stres, ki vpliva na razvoj bolezni. Pri tem so v pomoč vitamini iz skupine B in C, poleg njih pa še minerala magnezij in cink. Priporočljiva sta tudi ingverjev in zeleni čaj. Da se zniža proizvodnja estrogena v telesu, je pomembno spremeniti prehranjevalne navade in okrepiti delovanje imunskega sistema. Bolnice z endometriozo se morajo izogibati živalskim maščobam – rdečemu mesu in polnomastnim mlečnim izdelkom, kavi in alkoholu, pšenici in rži. Svetuje se redna uporaba fitoestrogenov iz soje in vlakninsko bogata hrana: brokoli, peteršilj, zelena, cvetača, zelje, ohrovt, brstični ohrovt, špinača in blitva, laneno seme, omega 3 večkrat nenasičene maščobne kisline, ki se nahajajo v ribah. Med priporočenimi živili so še: stročnice, rjavi riž, ovseni kosmiči, repa in gorčica, semena in kalčki, čebula in česen.

Izkušnja naše bralke

Osebno izkušnjo z boleznijo nam je zaupala tudi ena izmed bralk.

Zaenkrat zavrača uradno zdravljenje, ker je prepričana, da se da telesu pomagati tudi drugače – s spremembo načina življenja in prehranjevanja. O svoji izkušnji z diagnozo pove: »Kamor koli sem bila sprejeta v bolnišnico, povsod so rekli: joj, vi ste pa tipičen primer za endometriozo. Ste visoki, svetli, suhi in imate svetle oči.” Kot pravi, je pri endometriozi ključnega pomena, da posameznik iz prehrane izloči mleko in predvsem rdeče meso. Ob tem opozarja: ''Vsako deklaracijo je treba dobro prebrati. Mleko se nahaja tam, kjer ga ne pričakuješ: v čipsu, paštetah, hrenovkah, salamah. Niti ena molekula mleka več ne sme priti v tebe.’’ K spremembi prehrane sodita tudi izogibanje sladkorju in izločitev bele moke. Prepričana je, da na razvoj bolezni vpliva stres, zato bolnicam svetuje, naj spremenijo način življenja in se notranje pomirijo. »Po dveh mesecih intenzivnega dela na sebi – življenja brez stresa, zdravega načina življenja, zgodnjega vstajanja, metod sproščanja in zdrave prehrane – so se začeli pojavljati rezultati: menstruacije brez bolečin. Kljub prej bolečemu odvajanju blata se je črevo umirilo in ga ne čutim več,” pravi naša sogovornica. Priznava, da je bil začetek spremembe življenja težak, nato pa se je njeno počutje postopoma izboljšalo.