V prvih 6 mesecih se dojenček hrani ter nadomešča potrebe po tekočini izključno skozi dojenje. V tem času dojenčku ne dajemo nobenih živil, prav tako ni potrebno dajanje tekočine. Dodatno tekočino je smiselno ponuditi poleti, ob zelo vročih dnevih in v primeru, da ima dojenček povišano temperaturo, da bruha ali ima drisko. Izogibajmo se vodi iz pipe, dojenčku ponudimo prekuhano, tekočo, pitno vodo. 

Do dopolnjenega enega leta starosti dojenčku ne ponujajmo kravjega mleka. Kravje mleko po hranilni sestavi ni primerljivo s humanim mlekom. Vsebuje premalo vitaminov, premalo joda in železa ter obenem preveč beljakovin ter nekaterih mineralov. Ima tudi drugačno maščobno kislinsko sestavo, saj vsebuje preveč nasičen maščob in premalo esencialnih ter večkrat nenasičenih maščobnih kislin. 

V drugem obdobju, ki traja nekje med 4. oz. še bolje 6. mesecem življenja ter 10. mesecem, začnemo z uvajanjem dopolnilne, mešane, čvrste prehrane. Tu jedilnik dojenčka obogatimo s kar se da veliko živili. Dojenčku v tem obdobju skušajmo pripravljati kar se da podobno hrano, kot jo jedo ostali družinski člani, saj bo tako tretje obdobje prehranjevanja dojenčka, ki pomeni prehod na družinsko prehrano, steklo brez večjih problemov. Skušamo izbirati sezonska in lokalna živila ter se izogibati predelanim izbiram. Nekatera živila oz. skupine živil so do prvega leta starosti odsvetovana. To so:

Sladkor oz. živila s sladkorjem:

bonboni, čokolada, čokoladni namazi, sladice, slaščice, sladkarije in pa tudi sadni jogurti, žitarice z dodanim sladkorjem in tudi tiste, ki sladkorjev sicer nimajo, a občutek sladkosti prinesejo sladila. Prav tako se čisto na začetku uvajanja skušajmo držati pravila, da uvajamo živila z blagim okusom in ne najbolj sladkih izbir, saj bo dojenček morda blaga živila, kot so cvetača, krompir ali brokoli zavrnil, ko bo občutil zelo sladek okus zelo zrele banane. 

Dojenčku ne ponujamo sladkih pijač, pa naj bodo z naravno prisotnimi sladkorji ali dodanimi. Izogibajmo se nektarju, vodi z okusom, soku, gaziranim pijačam, sladkanemu čaju, sirupu ali praškom ... 

Med je sicer naravno živilo sladkega okusa, a do prvega leta starosti je odsvetovan. Vsebuje lahko spore Clostridium botulinum, strup katerih pa napade dojenčkov živčni sistem in lahko v skrajnem primeru privede celo do smrti. Po prvem letu starosti se med uvaja postopno, po žličkah kot dodatek napitku. 

Sol in slana živila

Slani prigrizki, predelani mesni izdelki niso primerni za dojenčka, hrane tudi ne dosolimo ter se pri pripravi obrokov izogibamo uporabe začimbnih mešanic, jušnih kock in osnov ... ker jim je dodana sol. Sol obremenjuje dojenčkove ledvice. 

Živila s trans maščobnimi kislinami:

To so predvsem živila, ki vsebujejo delno hidrogenirana rastlinska olja npr. izdelki iz listnatega ali kvašenega testa, piškoti, krekerji, torte, pecivo, tudi žitne ploščice. Taka živila lahko naredimo tudi sami doma, ko živilo segrejemo nad 120 C npr. ko pripravljamo pečen krompirček, krofe, miške, flancate, pražimo čebulo ... Vsa ta živila so posledično na seznamu odsvetovanih za dojenčka. 

Kravje mleko in izdelki iz njega

Kot že omenjeno, pri dojenju, tudi kasneje pri uvajanju mešane prehrane do enega leta starosti, kravje mleko ni primerno, prav tako niso primerni izdelki iz njega (jogurt, skuta, siri). Kravje mleko lahko v količini do 1 dcl uporabimo kot sestavino jedi, bolje pa je, če uporabimo humano mleko oz. starosti dojenčka prilagojene mlečne nadomestke. 

Ostre začimbe

Izogibajmo se tudi ostrim ali pekočim začimbam (poper, pekoča paprika ...), saj lahko povzročijo poškodbo sluznice. Za različne okuse hrano občasno začinimo z zelišči. 

Neustrezno pripravljena rastlinska hrana

Zelenjavo in sadje uvajamo, a pazimo, da se izogibamo vnaprej pripravljenim surovim pakiranjem za neposredno uživanje (pakirane solate, solatni bari, smutiji, pakirano narezano sadje, kalčki, zmrznjeno jagodičevje ...). Uvajamo kar se da veliko različne zelenjave in sadja, težje prebavljive v majhnih količinah (npr. zelje). Prav tako čim kasneje uvedemo zelenjavo z višjimi naravnimi vsebnostmi nitratov (npr. rdečo peso, špinačo, zeleno). Neprimerne za dojenčke so še gobe in jedi iz gob, saj so težje prebavljive. Prav tako smo previdni in zelo počasi uvajamo stročnice (grah, lečo, čičeriko ...), saj povzročajo napenjanje. 

 Surova ali premalo toplotno obdelana hrana živalskega izvora

Predvsem jajca, majoneza, jogurti ali siri iz nepasteriziranega mleka in podobne izbire niso ustrezna izbira za dojenčka, saj lahko povzročijo različne mikrobiološke okužbe (npr. okužbo s salmonelo, listerio ...). Dojenčku prav tako ne ponudimo izbir iz konca prehranjevalne verige, sploh ribam. Pri uvajanju rib se držimo pravila, da damo prednost svežim, drobnim, mladim, mlajšim ribicam. Izberemo sardine, slanik, sardele. Ribe so odličen vir esencialnih omega 3 maščobnih kislin, vitamina A in D ter joda, a večje ribe roparice so lahko onesnažene s težkimi kovinami. Poskrbimo še, da odstranimo vse kosti.

Predelana živila, ki vsebujejo aditive

Še posebej predelani mesni izdelki (paštete, hrenovke, klobase, salame) in pred pripravljeni obroki. 

Previdnost je potrebna še pri živilih, ki so zelo majhna in/ali vsebujejo trdne delce (npr. oreški, češnje, oliva, perutnina). Ta živila uvajamo, a poskrbimo, da so ustrezno pripravljena. 

Dolgo časa je veljalo, da dojenčku ne dajemo živil, ki vsebujejo gluten (pšenica, rž, ječmen, oves, pira) ali alergenih živil (npr. jajca, ribe, arašidi). A raziskave kažejo, da ima materino mleko poleg hranilne tudi zaščitno vlogo. Vsebuje namreč protitelesa, ki dojenčka varujejo pred alergijami in v primeru glutena pred razvojem celiakije. Tako je živila iz zgornjih dveh skupin smiselno uvajati že takrat, ko je dojenček še dojen, a ne pred dopolnjenim 4. mesecem starosti. Uvajamo jih v manjših količinah ter postopno. Najboljše je uvajanje teh živil med 6 in 7 mesecem starosti, saj je takrat dojenčkovo telo že sposobno samo tvoriti protitelesa. 

Nekaj malega pozornosti je torej potrebno nameniti predvsem živilom, ki povzročijo tveganje za okužbo ali zadušitev ter tistim, ki vsebujejo veliko nepotrebnih hranil (sladkor, sol), a v resnici lahko z malce dobre volje svojemu dojenčku ponudimo pester, raznolik nabor živil, bogatih in različnih okusov in tekstur.