Otroški domišljijski svet je brez meja. Ko otroci rastejo, raste z njimi tudi njihova domišljija. Ko usvojijo vse več in več besed, ste lahko priča njihovim izletom v čudovite svetove na krilih domišljije. Kristi Alexander, psihologinja predšolskih otrok iz San Diega, staršem svetuje, naj otrokovo domišljijo vzpodbujajo tako, da se z otrokom igrajo. Pri tem ne misli toliko na družabne igre ali celo zlaganje kock, temveč priporoča, da se igrajo razne domišljijske igrice, na primer: mačjo družino, gusarje, kavboje ali Indijance.

Zakaj je vzpodbujanje otrokove domišljije pomembno?

Domišljijske igre otroku pomagajo pri bogatenju besednega zaklada. Otroci, ki se veliko igrajo, slišijo veliko zgodbic in pravljic, imajo zagotovo bolj bogat besedni zaklad kot otroci, ki temu niso izpostavljeni.

Skozi domišljijsko igro se bo vaš otrok naučil, da lahko s svojim ravnanjem vpliva na potek dogodkov v življenju. Med igro je lahko vaš otrok karkoli ali kdorkoli si želi, skozi igro se tudi nauči reagiranja v različnih situacijah. Zgodbe, v katerih mala deklica premaga hudobno čarovnico ali reši utapljajočega se mucka, dajo otroku občutek moči celo v neznanem ali strašljivem okolju.

Skozi domišljijsko igro se otrok nauči celo pravil družabnega vedenja. Ko otroci skupaj gradijo grad iz mivke, se učijo sodelovanja, dogovarjanja, deljenja igrač in celo kako reševati konflikte.

Preko domišljijskih iger se otrok nauči, kako reševati probleme in kako biti kreativen v kasnejšem življenju. Psihologinja Kristi Alexander pravi, da so mnoge študije pokazale, da otroci z bogato domišljijo odrastejo v kreativne individualce, ki znajo poiskati domiselne rešitve ob morebitnih življenjskih problemih.

Nekateri starši se bojijo, da bodo otroci zaradi bujne domišljije odrasli v sanjače in ne bodo dovolj pripravljeni na "realnost" resničnega sveta. Vendar so ti strahovi povsem odveč. Domišljija jih bo pripravila za izzive, ki jih bodo srečevali v svojem odraslem življenju.

Kako vzpodbudimo otrokovo domišljijo?

Za vzpodbujanje otrokove domišljije so zelo uporabne slikanice. Slikanice obogatijo otrokovo besedno in vizualno zakladnico. Le kako naj si na primer otrok predstavlja, kakšna je videti gusarska ladja, če je še nikoli prej ni videl. S slikanico se lahko posvetimo vizualnim detajlom, lahko si zgodbo izmislimo tudi po svoje ali pa pustimo otroku, da ob slikah pove svojo izmišljeno zgodbo. Otroku lahko povemo ali preberemo polovico zgodbe, potem pa ga opogumimo, da si konec zgodbe izmisli sam.

Otroku pripovedujte izmišljene zgodbice in ga bodrite, da vam tudi sam pove svojo izmišljeno zgodbo. Lahko pa si zgodbo tudi izmislita skupaj, začnite na primer z nekoč je živela deklica, ki je imela psa, nekega dne sta šla skupaj v park ... in nato dovolite, da otrok sam nadaljuje.

Navdušite otroka za likovno ustvarjanje. Naj si bo risanje, barvanje, plastelin, leplenje gumbkov, barvanje kamenčkov, otrok naj eksperimentira s čim več materiali in različnimi barvami. Za delo ga pohvalite. Večina otrok pred četrtim letom niso ravno Rembrandt, zato ne poskušajte uganiti, kaj je tisto, kar je otrok narisal, temveč pohvalite na primer izbor barvnih kombinacij in ga vprašajte, kaj se na sliki dogaja.

Otroka obkrožite z glasbo, pojte in plešite z njim ter igrajte na doma narejene inštrumente, kot so bobni ali različne ropotulje. Otroka vzpodbujajte, da se igra domišljijske igre, kjer sledi svojemu lastnemu scenariju. Ko bo igral različne scenarije z različnimi emocijami, se bo le teh tudi bolje zavedal, jih laže prepoznal tudi v drugih ljudeh, ter predelal preko igre različne občutke, ki ga prevevajo v resničnem življenju. Prav tako bo otrok ob teh igrah razvil spoznanje o vzroku in posledicah različnih dejanj, ko si bo ob igri predstavljal, kako bi se ob različnih situacijah obnašali fantazijski liki.

Otrok naj ima za domišljijsko igro različne rekvizite, ki bodo še bolj vzpodbujali njegovo domišljijo. Tako se lahko brisača spremeni v turban, stari kopalni plašči lahko postanejo leteče preproge, plišaste živali so lahko divje živali iz deževnega gozda ali pa živali s kmetije. Ker otroci zelo radi igrajo nekoga drugega, jim pri tem lahko pomaga že kreda ali pa plastična blagajna, vedno pa je zanimiva tudi magična skrinja – kamor lahko skrijete različne igrače in rekvizite.

Če si želite, da bo vaš otrok razvijal domišljijo, potem zagotovo omejite čas, ki ga preživi na računalniku ali ob gledanju televizije. Psihologinja Kristi Alexander pravi, da televizija ne vzpodbuja otrokove domišljije, saj vizualizira namesto njega. Otrok naj televizijo gleda največ eno uro na dan, najbolj pa je, če to počne skupaj s starši.