O poškodbah stalnih zob, trdih zobnih in obzobnih tkiv ter zdravljenju pri zobozdravniku smo se pogovarjali z mag. Markom Miljavcem, dr. dent. med.

Pri kateri starosti najbolj pogosto pride do poškodb stalnih zob? Kakšni so po navadi vzroki za njihovo poškodbo?

V obdobju menjalnega in stalnega zobovja si stalne zobe in/ali obzobna tkiva poškoduje okrog 20 odstotkov otrok in mladostnikov. Največja pojavnost poškodb stalnih zob je v starosti od osem do 11 let, najpogosteje prizadeto pa je področje zgornjih sekalcev.

Vzroki za poškodbo stalnih zob so padci, prometne nesreče, nasilje ali padec/udarec pri športnih aktivnostih.

Do kakšnih poškodb zob lahko pride?

Kot pri mlečnih zobeh se tudi pri stalnih delijo poškodbe na poškodbe trdih zobnih tkiv in pulpe, obzobnih tkiv, kosti ter ustne sluznice in dlesni.

Kakšne so poškodbe trdih zobnih tkiv?

Poškodbe na trdih zobnih tkivih in pulpi:

►poškodbe krone zoba so lahko površinske in omejene na sklenino zoba ali globlje in zajemajo tudi spodaj ležečo zobovino (nekomplicirani zlomi zobne krone); če je prizadeta, izpostavljena, tudi zobna pulpa, so to komplicirani zlomi zobne krone;
►kronsko-koreninski zlom zoba (zlom poleg zobne krone zajema tudi njegovo korenino);
►koreninski zlom zoba.

Do kakšnih poškodb obzobnih tkiv lahko pride?

Poškodbe obzobnih tkiv so:

►pretres zoba (je na svojem mestu, ampak je občutljiv na dotik);
►majanje zoba (zob je na svojem mestu v čeljusti, ampak se maje);

►premik zoba iz zobnice navzven;
►premik zoba naprej ali nazaj iz zobne vrste;
►premik zoba navznoter v zobnico;
►zbitje zoba.

Je treba ob poškodbi stalnih zob nemudoma obiskati zobozdravnika? Kakšen pregled sledi v zobozdravniški ordinaciji?

Na izid zdravljenja poškodovanega zobovja poleg vrste poškodb vplivajo tudi drugi dejavniki, med katerimi sta zelo pomembna hitrost in ustreznost ukrepanja. Različne poškodbe zahtevajo različno nujnost ukrepanja. Nekompilcirani zlomi zobnih kron in kronsko-koreninski se lahko obravnavajo kasneje (to pomeni po 24 urah od nastanka poškodbe), vse ostale pa je treba obravnavati v 24 urah po poškodbi. To pomeni, da morate takoj (pred iztekom 24 ur) poiskati zobozdravniško pomoč.

Pomembna izjema, in to je treba zelo poudariti, je zbitje zoba. Le-tega je treba kar najhitreje vstaviti nazaj v pozobnico, saj je izid zdravljenja večinoma odvisen prav od hitrosti ukrepanja.

Kako lahko otroku pomagamo pri poškodbi stalnega zoba?

Najprej se morate prepričati, ali je izbiti zob res stalni, saj se mlečnih zob ne reimplantira. Pomirite poškodovanca in poiščite zob. Le-tega primite za krono in se izogibajte dotikanja korenine. Če je zob pri zbitju umazan, ga je treba prej za 10 sekund sprati z mrzlo tekočo vodo in vstaviti nazaj v pozobnico. Poškodovanec naj ugrizne v gazo ali robec, da bo zob ostal na svojem mestu. Nato je treba  poiskati pomoč, zobozdravnik bo ta zob pritrdil in predpisal antibiotike.

Če vstavitev ni mogoča (npr. zaradi dodatnega zloma kosti ali tujka v pozobnici), je treba zob čim prej shraniti v mleko ali vsaj v usta (med zobe in lice) in takoj poiskati nujno zobozdravniško pomoč.

Kaj pa storiti, če pride do zloma zobne krone? Ali je tudi zlomljeni del zoba treba shraniti?

Podal bi še nekaj informacij, in sicer o zlomih zobne krone, saj so to najpogostejše poškodbe na stalnem zobovju. Ob ustreznem zdravljenju je tako pri nekompliciranih zlomih (brez izpostavljenosti zobne pulpe) kot pri kompliciranih (z izpostavljenostjo zobne pulpe) pričakovati dober izid zdravljenja. Pri takšni poškodbi je pomembno, da se poišče in shrani odlomljeni del zoba (najbolje v kozarec z vodo), saj se ga velikokrat lahko znova pritrdi na zob. V nasprotnem primeru bo zobozdravnik nadomestil manjkajoči del z zalivko.

Kako preprečimo poškodbe stalnih zob?

Poškodbe stalnih zob preprečijo ustrezne čelade, varnostni pasovi, določeni ščitniki pri športnih aktivnostih.