Ljubosumje v najzgodnejšem obdobju

Ljubosumje spada med kompleksnejša čustva in se razvije približno po dopolnjenem 1. letu starosti. V tem času lahko mnogi starši opazijo, da se otrok pogosteje oklepa le mame in medtem jasno kaže, da je samo njegova. Morda jo objema, se jo drži za roko in odriva vse, ki bi si ji skušali približati – tudi očeta. Običajno gre za prehodno fazo, saj otrok v prvem letu preživi več časa z mamo, je nanjo tudi bolj navezan, zato se ob njej počuti varnega. Takšnega vedenja ne gre jemati osebno. Starš, ki se zaradi otrokovega zavračanja morda počuti odrinjenega, pa mora razumeti, da otrok tega ne dela zato, da bi ga prizadel, pač pa zato, ker  išče bližino, stik, varnost, ki mu jo predstavlja mama. Sčasoma tudi ta faza mine, otrok pa se začne navezovati tudi na očeta.

Nasvet za starša, ki se morda počuti odrinjen:

• Pomembno je obvladovati občutke: Kljub temu, da starš, ki ga otrok zavrača, doživlja pisano paleto občutkov: od žalosti, jeze, razočaranja … je pomembno, da teh občutkov ne kaže otroku na negativen način – npr. da otroku iz maščevanja zbuja krivdo, ga ignorira, krega in podobno. Boleče občutke in jezne misli naj raje deli z odraslo osebo, ki ga bo razumela.

• Vzpostavljanje povezave: Če je odnos med otrokom in staršem napet, je pomembno, da si starš vzame čas za vzpostavljanje in gradnjo vezi. To se ne bo zgodilo čez noč, zato je potrebna potrpežljivost in vztrajnost. Pomembno je vsak dan nameniti kakovostno preživetemu času oz. aktivnostim, v katerih otrok uživa. Zavrnjeni starš naj se ne oddalji od otroka, pač pa mu še vedno namenja vso pozornost.

Ljubosumje kot odraz nefunkcionalnih odnosov med staršema

V družinah, kjer med partnerjema vladajo nefunkcionalni odnosi (npr. težji konflikti, osamljenost, zlorabe …) se lahko mama začne prekomerno navezovati na svojega otroka, ki ji v čustvenem smislu na nek način nadomesti moža. Z njim se pogovarja kot z odraslim, mu zaupa svoje občutke in ga prekomerno navezuje nase – otrok postane njen čustven partner, njena tolažba. "Ti si samo moj in jaz samo tvoja.« »Samo nate se lahko zanesem, ti si moja največja podpora.« »Očka dela z mano grdo, zato sem žalostna. Ti si pa eno veliko sonce, ki me osrečuje." V tem primeru bo otrok lahko razvil nezdravo navezanost na mamo, zato bo do nje pretirano zaščitniški, posesiven in ljubosumen do drugih družinskih članov.

Vsaka družina je unikaten sistem s svojo dinamiko, vlogami, konflikti, navadami, načini čustvovanja, zato moramo za razumevanje odnosov med družinskimi člani poglobljeno poznati njihove vloge in ozadje. Ko govorimo o temah, ki se tičejo čustev, je razlogov za neko vedenje oz. problematiko veliko. Kot že rečeno so nekatera vedenja povsem običajen del razvoja otroka, druga del nefunkcionalnih odnosov v družini.

Povzeto po: Jealous kid, PubMed; Triangulation in family, PsyArticles