Kaj delaš mami? Obešam perilo. Zakaj pa? Ker je mokro in se mora posušiti. Zakaj je pa mokro? Ker sem ga oprala v pralnem stroju. Zakaj pa si ga oprala? Ker je bilo umazano. Zakaj pa se je umazalo? In tako naprej. Prav gotovo je vsem staršem poznano obdobje tovrstnih vprašanj, ki si sledijo zaporedoma v neskončnost. To obdobje zna biti precej naporno za slehernega starša, a zavedati se je treba, da otroci ne sprašujejo, ker si želijo biti nadležni ali iz čistega dolgčasa, temveč še niso navajeni oblikovati različne vrste vprašalnic, želijo pa si priti do odgovora, ki jih zanima. 

Dobro je, kadar so otroci radovedni in jih zanima vsevprek. To pomeni, da se razvijajo, odraščajo in učijo. Obdobje vprašanj "zakaj" pa se pojavi približno pri drugem ali tretjem letu starosti otroka in so znak radovednosti ter želje po razumevanju sveta okoli sebe. Razumevanje sveta okoli sebe pa je za otroka ključno, da se počuti varnega in bolj samostojnega, zato so tovrstna vprašanja izjemno pomembna za otrokov razvoj in napredek. 

Včasih je na otrokova vprašanja lahko odgovoriti, spet drugič to od nas terja potrpežljivost in več časa. A kot starši imamo odgovornost, da njihova vprašanja jemljemo resno, se iz njih ne norčujemo in poskušamo nanje odgovoriti. Ena izmed rešitev je tudi, da otroka spodbudite, da namesto neskočnih vprašanj "zakaj", reče tudi "Povej mi kaj več o tem". 

Ta poved deluje tudi obratno, ko vas zanima nekaj, kar bi želeli izvedeti od otroka. Recimo, kako je bilo v šoli? Če na to vprašanje prejmete kratek odgovor "V redu", vas pa zanima veliko več, lahko nadaljujete s prošnjo "Povej mi kaj več o tem". Tako bo otrok lahko zaupal več o svojem dnevu in povedal tisto, kar se zdi njemu pomembno, da izveste. 

Če se na seznamu znajde vprašanje, na katerega nimate odgovora, nikar ne odgovorite s kratkim "Ne vem", ampak otroka spodbudite, da razmisli o odgovoru, in predlagajte, da lahko skupaj poiščete odgovor na njegovo vprašanje, saj da v tistem trenutku tudi vi ne poznate odgovora, vas pa hkrati zanima tako kot njega. Na ta način boste otroka spodbudili k kritičnemu razmišljanju in iskanju informacij. 

Lahko pa na vprašanje odgovorite z vprašanjem in če vas otrok vpraša "Zakaj se deževniki skrijejo pod zemljo?" mu odvrnite: "Zelo dobro vprašanje, zakaj pa ti meniš, da se skrijejo pod zemljo?" Otrok včasih zastavi vprašanje z željo po pogovoru z vami in če ga boste na hitro zavrnili, bo to pri njemu spodbudilo neprijetna čustva in zavedanje, da je bolje, če ne sprašuje. Kar pa je zelo napačen pristop. Raje ga spodbudite k temu, da bo z veseljem spraševal, raziskoval in se učil o stvareh, ki ga zanimajo.