Otroška koža je občutljivejša kot odrasla, površina je bistveno manjša in propustnost je večja. "Čeprav je koža zdravega donošenega novorojenčka po sestavi enaka kot pri odraslem, še ni povsem zrela. Razvija se in se šele prilagaja zunanjim dražljajem. Zlahka se izsuši, je ranljivejša za poškodbe in okužbe, večja je nevarnost vnosa škodljivih snovi skoznjo," je poudarila specialistka dermatovenerologije in vodja otroške ambulante Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana, Olga Točkova, dr. med.

Zato sta pri otroški koži potrebni posebna nega in še dodatna previdnost. Ranljivejši za okužbe so nedonošenčki in novorojenčki s poškodovano oziroma vneto kožo, pa tudi sicer je lahko potek različnih bolezni in okužb pri otrocih nekoliko drugačen kot pri mladoletnikih in odraslih. "Okužbe otroške kože so lahko prenosljive in ob sumu na kakršno koli okužbo je vedno potreben skrben pregled celotne kože otroka in drugih družinskih članov," je razložila.

Kožne okužbe so lahko bakterijske, glivične ali virusne in ravno virusne kožne bolezni se po zaznavi dr. Točkove v zadnjih letih pojavljajo vse pogosteje. Virusi povzročajo številne bolezni kože in sluznic, pri čemer ocenjujejo, da so vzrok za približno 10 odstotkov bolezenskih pojavov na koži in sluznicah pri otrocih. Eno od bolj razširjenih in poznanih virusnih obolenj povzročajo herpesvirusi, ki so sorazmerno veliki virusi z DNA. V njihovo družino spada več virusov, patogenih za človeka, med katerimi so tudi virus herpesa simpleks 1 (HSV1) in 2 (HSV2) ter virus varicella zoster (VZV).

Zelo nevaren je neonatalni herpes, ki pa je na srečo redek

Z virusom herpesa simpleks se večina okuži v zgodnjem otroštvu, a lahko tudi prej, in zelo nevaren je tako imenovani neonatalni herpes. "Prenaša se skozi poškodovano kožo, po ustni ali očesni sluznici ali sluznici spolovila. Otrok se lahko okuži že med nosečnostjo, med porodom ob prehodu skozi vaginalni kanal (četudi mati nima bolezenskih znakov) ali dobi okužbo po rojstvu od okužene osebe," je pojasnila dr. Točkova.

Bolezen nastopi več dni ali celo tednov po rojstvu, pri čemer "ni prizadeta zgolj koža, ampak tudi notranji organi, in potek bolezni je zelo težak". Najbolj tvegano je, ko je prizadetih več organov, kajti lahko se pojavi sepsa ali krvni strdki ter odpovedo dihala ali jetra. V približno tretjini primerov se izrazi kot bolezen centralnega živčnega sistema in najblažja oblika je omejena na kožo, oko in/ali usta.

Pri neonatalnem herpesu sta vselej nujna bolnišnična obravnava in hitro ustrezno sistemsko antivirusno zdravljenje. Za prvotno preprečitev prenosa okužbe pa so izjemnega pomena ustrezno spremljanje nosečnic z znano in ponavljajočo se ali novo okužbo, pravočasno zdravljenje in ustrezna higiena, je izpostavila.

Večina okužb je v otroštvu

Neonatalni herpes je lahko zelo nevaren, a je na srečo relativno redek. Po večini se namreč s HSV-1 prvič okužimo pozneje v otroštvu, lahko od drugega otroka, od bratca oziroma sestrice in seveda tudi od odraslega. "Virus se prenese z neposrednim stikom s kožo ali sluznico okuženega, ki pa ima lahko tudi asimptomatsko okužbo in na njegovi koži ali sluznicah ni vidnih sprememb," je opomnila dr. Točkova.

Tretjina okuženih ne bo imela ponavljajočih se izbruhov, pri tretjini se bo herpes pojavil dvakrat letno, pri preostalih lahko pričakujemo več kot šest ponovitev letno. Pri nekaterih je namreč prikrit in nikdar ne povzroča vidnih težav, spet pri drugih lahko znova in znova izbruhne ob vročini, prehladu ali drugi virusni okužbi, ob sončenju, ki lahko oslabi imunski sistem, ob hormonskih spremembah, ob poškodbah živčnih končičev ali ob pretiranem stresu. Včasih se lahko "zbudi" brez jasnega vzroka.

Virus v telo vstopi po sluznici ali skozi poškodovano kožo in se po razmnoževanju na koži ali sluznicah skrije v celice živcev ter miruje. V telesu ostane vse življenje in speč čaka na ugodne razmere za vnovično sprožitev. Inkubacijska doba je dolga od dva in 20 dni. Praviloma se pojavi na mestu vstopa, lahko pa tudi kjer koli drugje na poškodovani koži, očesu ali drugih sluznicah, pri skoraj polovici pa se ponavlja na ustnici.

HSV povzroča tudi "slinavko"

10 do 30 odstotkov vseh simptomatskih primarnih okužb s HSV predstavlja akutni gingivostomatitis oziroma laično "slinavka", ki jo v večini primerov povzroča HSV-1 in ki se navadno pojavi v starosti od 10 mesecev do treh let. "Začne se s slabim počutjem in povišano telesno temperaturo, otrok odklanja hrano, se slini in joka. Dan do dva pozneje opazimo tudi spremembe v ustih; sluznica ust je pordela in nabrekla, na njej nastanejo mehurčki, ki zelo hitro počijo. Zatem se oblikujejo v okroglaste razjede, ki lahko prizadenejo celotno sluznico ust, ustnic in dlesni ter jezik in trdo nebo, ob dotiku lahko zakrvavijo," je opisala.

Izpuščaji se lahko razširijo iz ustne votline ter prizadenejo usta in predel okoli njih. Značilni so tudi neprijeten zadah iz ust in povečane bližnje bezgavke. Če otrok sesa prst, se lahko okužba prenese še na obnohtje, ki postane pordelo in prav tako posuto z mehurčki.

Svetujejo, naj otrok ob "slinavki" uživa dovolj tekočine in lažjo, tekočo hrano. Predvsem pri zdravih otrocih brez pridruženih bolezni običajno spontano izzveni v enem do dveh tednih in blago potekajoče okužbe ne potrebujejo specifičnega zdravljenja, temveč večinoma zadostuje simptomatsko zdravljenje. V težjih primerih pa je po pojasnilih dr. Točkove vendarle potrebno zdravljenje s sistemskimi protivirusnimi zdravili in pri imunsko oslabelih ali ob sistemski prizadetosti je nujno bolnišnično zdravljenje.

Kje se še lahko pojavi herpes pri otrocih?

Zapleti so lahko ob pojavu herpesa v okolici očesa in tedaj je treba biti še posebej pozoren. "Istočasno so največkrat prisotne herpetične spremembe na licu, nosu ali ustnicah, mehurčaste spremembe lahko najdemo na robu veke, vnetne spremembe na veznici ter povečane in boleče predušesne bezgavke. Zelo nevarna je okužba očesne roženice," je opisala dr. Točkova. Pri sumu za okužbo na očeh sta nujna pregled pri specialistu in protivirusno zdravljenje.

Herpes se lahko pojavi tudi na spolovilu, "čeprav je pri otrocih okužba tega predela redka. Možen pa je prenos virusa HSV-1 ali HSV-2 z okuženih rok matere ali otroka." Prav tako lahko nastane pri otrocih, ki sesajo palec. "Palec je otečen, rdeč in prekrit z mehurčki, napolnjenimi z gosto tekočino. Pogosteje ga najdemo pri otrocih, ki prebolevajo slinavko' ali imajo herpes na ustnici," je razložila.

HSV je prav tako najpogostejši povzročitelj sporadičnega encefalitisa oziroma vnetja možganov. Skoraj vedno ga povzroča HSV-1, lahko pri primarni okužbi, večinoma pa ob vnovičnem izbruhu, in najpogosteje se pojavlja v otroški dobi. "Lahko se začne s predhodnimi znaki, sicer pa akutno z visoko vročino, ki je ne moremo zbiti, glavobolom, utrujenostjo, razdražljivostjo in motnjami v vedenju. Značilni so žariščni znaki, pojavljajo se krči, lahko so prisotni meningealni znaki," je nanizala. Sprejem v bolnišnico je nujen. "Nezdravljen sporadični encefalitis je smrten v 70 odstotkih in po preboleli bolezni so zelo pogoste nevrološke posledice," je opozorila.

Kateri otroci so najbolj ogroženi?

Posledice primarne okužbe in vnovičnih okužb z virusom herpesa so lahko hujše pri novorojenčkih in imunsko oslabelih otrocih. Pri nekaterih se lahko kot posledica imunskega odziva z okužbo s HSV pojavijo druge kožne bolezni. Dokaj pogosto se denimo v treh do 14 dneh po preboleli okužbi pojavi rdečica s tarči podobnimi kožnimi spremembami na iztezni strani udov, hrbtiščih rok ali na dlaneh in podplatih. V večini primerov ima drugotna bolezen lahek potek brez posebnih zapletov, lahko se pojavijo izcedki in so prizadete sluznice.

Težave so pogosto hujše pri otrocih s pridruženo drugo kožno boleznijo, saj se lahko herpes zelo razširi. "V prvi vrsti govorimo o otrocih z atopijskim dermatitisom, pri katerih je koža bolj dovzetna za različne okužbe," je pojasnila dr. Točkova. Pri njih se lahko herpes pojavi v obliki številnih mehurčkov, razjed in krast na obrazu, lasišču in tudi drugod po telesu.

Otrok ima zelo visoko temperaturo in se na splošno slabo počuti, zato je potreben obisk pri zdravniku. "Ob neustreznem ukrepanju se lahko namreč razvijejo zapleti, kot so herpetični keratitis, driska, pljučnica in vnetje možganov," je opozorila. Zdravljenje v bolnišnici je nujno ob razširjeni okužbi z vpletenostjo številnih življenjsko pomembnih organov in predvsem pri otrocih z oslabljenim imunskim sistemom, saj se lahko pojavi pljučnica, okužba prebavil ali meningoencefalitis.

Virus lahko prenašajo tudi bolniki brez simptomov

Herpes je nalezljiva bolezen in virus se hitreje prenaša ob vidnem izpuščaju, lahko pa tudi sicer, ko niti ni viden. "Primerno je, da okuženi med boleznijo ne poljubljajo otrok, in prenos poskušamo preprečiti z izogibanjem stikom z okuženimi. Ker pa je veliko okužb brez simptomov, navedeno ni vedno uspešno, saj virus prenašajo tako bolniki z bolezenskimi znaki kot tudi brezsimptomni izločevalci virusa," je izpostavila dr. Točkova.

Imunski sistem lahko virus ob okužbi prepozna in ga uniči ali pa se aktivira. "Treba je še vedeti, da protivirusna zdravila ne preprečijo same okužbe. Z zdravljenjem zgolj omilimo simptomatsko okužbo, preprečimo poškodbe tkiv in organov, včasih skrajšamo potek bolezni ali zmanjšamo tveganje za nove zagone," je pojasnila. Protivirusna zdravila kot profilakso pa tudi sicer večinoma predpišejo bolnikom s hudim potekom, s pogostimi ponovitvami (vsaj šestkrat letno) in oslabljenim imunskim sistemom.