Zakaj so družabne igre koristne za otrokov razvoj? Česa se nauči skozi igro?

Družabne igre lahko delujejo spodbudno na otrokov socialni razvoj. Med igro je v skupini veliko priložnosti za zavzemanje glediščne točke soigralca, kar je ključnega pomena pri razvoju empatije in prosocialnega vedenja. Otrok se uči uravnavati svoje vedenje, na primer ob zmagi ali porazu izražati čustva na družbeno sprejemljiv način, deliti z drugimi, počakati, da pride na vrsto in upoštevati preostala pravila. Ta je pogosto treba tudi dogovoriti, tako so družabne igre lahko spodbudne tudi za razvoj na govornem področju.

Od vsebine družabnih iger ter soigralcev pa so odvisne tudi spodbude na drugih področjih razvoja, na primer spoznavnem (otrok se uči določenih informacij, razvrščanja po barvah, štetja ipd.) in gibalnem (vadi gibalne vzorce in razvija gibalne spretnosti, pri namiznih igrah večinoma koordinacijo oko-roka, drobno motoriko in natančne gibe s prsti).

Kdaj se lahko starši začnemo z otrokom igrati družabne igre?

Otrok se sprva lažje igra sam, kasneje vzporedno ob drugih otrocih, vse pogosteje in dlje časa pa v igri sodeluje z drugimi, usklajuje pravila, sodeluje v smeri cilja ali v skupnem pretvarjanju.

Igre s pravili so pogosta igralna dejavnost v razvojnih obdobjih od zgodnjega otroštva dalje (po tretjem letu starosti) in prevladujoča igralna dejavnost šolarjev ter kasnejših razvojnih obdobjih. Za uspešno sodelovanje v skupini so potrebne določene socialne spretnosti, katerim je podlaga razumevanje lastnih mentalnih stanj in le-teh drugih ter dojemanje, da so ta lahko različna oziroma napačna ( t. i. teorija uma). Pomemben premik na opisanem področju je pri večini otrok opazen okrog tretjega leta starosti.

Otrok sicer sodeluje v socialnih interakcijah že od rojstva dalje, sprva pretežno z neverbalno komunikacijo (nasmeh, pogled, kretnje). Igra se v okviru funkcijske igre (tj. spoznava lastnosti in funkcije delov telesa in predmetov v okolju, npr. igrač), pravila pa vnašamo že v te prvotne oblike igre z dojenčkom. Čeprav jih eksplicitno ne izrečemo, jih otrok vse bolj upošteva.

Novorojenčka pomiri naš glas, kasneje bo otrokovo bebljanje vse bolj povezano z našimi odzivi, ko se izmenično oglašamo v okviru otrokove funkcijske igre z govornim aparatom. Skupaj z njim usmerjamo tudi pozornost na določene dražljaje in ga urimo v razumevanju konstantnosti objekta (tj. da predmeti oz. osebe ne izginejo, ko jih ne vidijo, npr. igre ku ku, skrivanje predmetov pod rutico).

Katere so tiste najbolj preproste, ki jim jih lahko predstavimo že pri nižji starosti?

V igro z otrokom postopno vpeljemo vse bolj kompleksna pravila, učimo ga uravnavanja vedenja z našimi odzivi na njegove pobude. Osnove upoštevanja pravil otroku predstavimo že, ko je dojenček; ko se oglasi, se na to odzovemo ter počakamo na naslednji njegov odziv. Otrokom so všeč tudi igre skrivalnic, izštevanke, pesmice, guganje v naročju, podajanje žoge ali avtomobilčka ter druge aktivnosti, pri katerih izvajamo dejanje in počakamo na otrokov odziv oziroma mu ga pomagamo oblikovati. Nadaljujemo preko preprostih iger do vse bolj zapletenih namiznih iger, ki jih imamo večinoma v mislih, ko govorimo o družabnih igrah.

Pomembne so tudi igre s pravili, na katere pogosto pozabimo, npr. nogomet, skrivalnice, ristanc ipd. Večino iger lahko preoblikujemo v nedružabne, otroku jih predstavimo in čakamo, da se v njih vključi v skladu s svojimi zmožnostmi. Pri izvedbi bo vse bolj uspešen, sodeloval bo tudi dlje časa, veliko pa je seveda odvisno tudi od otrokovih osebnostnih lastnosti, sposobnosti, značilnosti soigralca in številnih preostalih dejavnikov.

Katere družabne igre izbrati?

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na