Tri pločevinke

Odkar je začela hrepeneti po loščilu, ga je popila že tri polne pločevinke in skrbi jo, da se mu tudi po porodu ne bo mogla upreti. Emmi je čistilo prvič začelo dišati po nekaj mesecih nosečnosti in ga zdaj uživa dva do trikrat na dan. Vendar loščilo ni edina neužitna stvar, ki ji diši. Takšne stvari ji dišijo že vse od malih nog, ko je začela med kopanjem goltati milnico, kar počne še danes. Kasneje so jo močno privlačili vonji izdelkov za čiščenje in antibakterijskega mila, vendar se je vse skupaj poslabšalo šele, ko je prvič zanosila.

Ko je pod srcem nosila zdaj 11-mesečno Darcie, je le ovohavala krpe, s katerimi je loščila pohištvo. Zdaj ko pod srcem nosi drugo hčerko, ki bo na svet predvidoma prijokala oktobra letos, pa loščilo kar pije iz pločevinke. “Ne znam razložiti, zakaj mi je všeč, mislim, da ima to veliko opraviti z gostoto in kakšen občutek dobim, ko ga pijem. Običajno si ga nekaj poškropim na prste in jih poližem, ali z njim poškropim krpo in jo sesam.“

Nerazumljivo

Njen leto starejši partner Gavin Wallis dolgo ni vedel za njeno obsedenost, saj jo je dobro skrivala. Ko je loščila pohištvo, se je preprosto obrnila s hrbtom proti njemu in popila malo loščila. Ko je izvedel, kaj počne, je bil zelo razburjen. Jezna je tudi njena mama, ki je Emmo že poskušala prepričati, naj neha.

“Smešno je, saj sta tako njena mama kot Gavinova babica obe hrepeneli po premogu, ko sta bili noseči. Sram me je. Poskusila sem že veliko znamk, vendar sem ugotovila, da mi tiste s premočnimi vonji ne odgovarjajo. Res me skrbi, da to ne bo izginilo po otrokovem rojstvu,“ pravi. Tudi zato, ker po Darcijinem rojstvu ni nehala ovohavati čistil in loščila, čeprav so ji vse prijateljice rekle, da po nosečnosti nenavadne želje izginejo.

Zdravo življenje?

Svojo obsedenost poskuša obvladovati, vendar ve, da bi, če ne bi bila noseča, pojedla eno pločevinko loščila na dan, ali še celo več. “Stara sem komaj 26 let in ne želim do konca življenja jesti loščila,“ dodaja. Sicer le redko pije alkohol, nikoli ni kadila in poskuša živeti čim bolj zdravo, vendar je loščilo tisto, kar jo najbolj skrbi in zaradi česar je obiskala tudi svojo osebno zdravnico.

Emma ima že od nekdaj premalo železa v krvi, vendar ji vseeno ne znajo pomagati. Zdravnica ji je le rekla, naj neha uživati loščilo in naj ga raje zamenja za kakšno čokoladico, čeprav je sama s pomočjo spleta pravilno ugotovila, da trpi za neke vrste motnjo prehranjevanja. “Počutim se zelo krivo, ker to počnem, saj ne vem, ali škoduje dojenčku, vendar bi lahko pojedla milijon čokoladic in nič ne bi bilo drugače – ko mi zadiši loščilo, mi ne pomaga nič drugega.“

Ne sme počivati

Včasih se ponoči zbudi in se želji poskuša upreti, vendar ne zaspi, dokler se ji ne vda. Pravi, da je huje, ko se dolgočasi ali je pod stresom. Če ves čas nekaj počne in teka naokoli za Darcie, je v redu. Ko pa se ustavi in usede, da bi malo gledala televizijo, pomisli, da je to primeren trenutek za nekaj loščila. “Ko enkrat pomislim nanj, ga težko preženem iz misli. Predstavljam si, da se tako počutijo odvisniki, saj mi sčasoma postane slabo, če ga dolgo ne uživam, zato se vdam in slabost izgine – tako je, kot bi čutila odtegnitvene simptome.“

Zadiši ji tudi, ko o njem govori ali vidi na televiziji kakšno reklamo. “Želim si, da bi mi nekdo lahko pomagal nehati, vendar je videti, da nihče ne ve, kako mi pomagati ali kaj storiti. Večina ljudi za kaj takega nikoli sploh še ni slišala.“ Ker ji ne znajo pomagati niti v dobrodelni organizaciji, ki se bori proti motnjam hranjenja, tako še naprej uživa loščilo in upa, da ne bo škodilo njenemu še nerojenemu otroku …