Na oblikovanje prehranjevalnih navad pri otrocih vplivajo različni dejavniki. Mednje spadajo izkušnje, apetit, osebnostne značilnosti otroka, prepričanja, informiranost, preference in njegovo zdravstveno stanje. Pa tudi skupnost in okolje, v katerem otrok odrašča, odraža njegove kasnejše prehranjevalne navade. Ravno tako na način prehranjevanja vplivajo tudi navade staršev in starih staršev ter izobraževalne ustanove, katerih del so redni obroki. 

Malčki in majhni otroci so v obdobju hitre rasti in razvoja. V prvih letih življenja se razvijata malčkov imunski in živčni sistem, zato poleg zadostne količine hranil potrebuje tudi njeno optimalno sestavo. Pri malčkih in otrocih se moramo zavedati, da so potrebe po energiji in hranilnih snoveh velike, poskrbeti je potrebno, da so obroki redni, pogosti in optimalno sestavljeni.

Za otroke kuhajmo jedi, primerne njihovim letom. Hrana naj ne bo težka in premočno začinjena. V prvih letih življenja otrok namreč šele spoznava različne okuse, njegov apetit in okus pa se z leti lahko drastično spreminjata. Otroci so lahko namreč kot majhni zelo izbirčni, ko so starejši, pa uživajo vse, kar so prej v otroštvu zavračali. Pogosto gre pri tem za različne vrste zelenjave, ki ji kot odrasli dajo še eno priložnost in jim je pozneje tudi veliko bolj všeč. 

Svetujemo, da pri dojenčku pričnete z uvajanjem zelenjave, ker ima bolj nevtralen okus kot sadje, sicer se vam lahko zgodi, da boste imeli z uvajanjem novih živil težave, dojenček jih bo odklanjal, ker si je zapomnil sladek okus sadja in bodo imela zanj druga živila premalo izrazit okus. Raje začnite z zelenjavo kot s sadjem, da bi dojenčkom privzgojili naklonjenost manj sladkim okusom. Zavedajte se, da je tudi materino mleko sladko.

Pri serviranju mize bodite pozorni, da bo ta vedno čista in lepo pripravljena, oblika in videz hrane pa privlačna in lepo aranžirana. Tudi vi namreč veliko raje pred seboj vidite lepo pripravljen in postavljen krožnik kot pa kakšen na hitro pripravljen zmazek na krožniku. Veliko je namreč odvisno tudi od prezentacije hrane, od kombinacije živil in barv, ki jih otroci zagledajo na krožniku. Ob hranjenju otrokom dovolite tudi, da se z rokami dotaknejo različnih živil in otipajo njihovo teksturo. Nič hudega ne bo, če bodo na začetku jedli z rokami, pribor lahko pride na vrsto pozneje, ko bodo znali z njim rokovati. Pri sestavi otroškega krožnika lahko pomagajo tudi živila v različnih oblikah predmetov ali živalic. Za nekaj idej pokukajte tukaj. Hkrati pa bodo otroci hrano bolje sprejemali, če jim boste o njej pripovedovali in jih z njo seznanjali. Otrokom povejte, kje raste določeno živilo, kakšne barve je in zakaj je zdravo. 

Otroka moramo že zelo zgodaj naučiti spoštljivega odnosa do hrane in hranjenja ter primernega vedenja za mizo. Najbolje je, če družina obeduje skupaj in če v tem času izklopi televizijo in umakne telefone ter druge naprave, ki bi lahko motile mirno uživanje hrane. Do hrane moramo gojiti zdrav in primeren odnos, skrbeti moramo, da je ne mečemo stran in da namesto nezdravih živil poskusimo izbirati čimbolj zdravo, sezonsko in doma pridelano hrano. Otroku naj bo doma vedno na voljo košarica s sadjem, ki si ga bo otrok lahko vzel, ko se bo želel posladkati ali nekaj pomalicati. 

Čokolado kupujmo le izjemoma, saj je nevaren vir maščob in sladkorja. Sladkane pijače nadomeščajmo s pitno vodo; Če jo popijemo mi, jo bodo tudi otroci. Porabo belega sladkorja, bele moke, soli in čokolade zmanjšajmo na spremenljivo mejo. Namesto tega raje doma pripravimo kakšno zdravo verzijo sladice, palačink ali piškotov, pri tem pa nam lahko pomagajo otroci in posledično bodo tudi zelo radi uživali tovrstne sladice, saj bodo ponosni, ker so pri peki in pripravi peciva sodelovali tudi sami.