Kot je za Bibaleze.si povedal Igor Vovk, direktor Zavoda Iskreni.net, bo Družinski in porodni center stal v Repnjah pri Vodicah. Za njegovo gradnjo so se odločili tudi zato, ker pri nas še nimamo porodnega centra oziroma prakse naravnih porodov. Poleg tega so skozi organizacijo izobraževanj za družine ugotavljali, da je v slovenskem prostoru velika potreba po celostni obravnavi človeka oziroma družin.

»Pri nas je denimo delo družinskih terapevtov, psihiatrov, babic in svetovalk za dojenje zelo nepovezano. Obenem je izredno malo dobrih preventivnih programov. Veliko se ukvarjamo s terapijami, pomočjo družinam, ki so v stiski …, premalo pa imamo dobrih izobraževalnih preventivnih programov, kjer bi, recimo, mlade starše sploh naučili, kaj pomeni biti starš in jim pomagali utrditi temeljne pozitivne starševske drže,« pravi Vovk. "Posebnost družinskega centra bodo namestitvene kapacitete. Družine bodo lahko v njem združile izobraževanje s prostim časom in izbrale tudi zanje primerno gostinsko in namestitveno storitev. Center bo imel 60 ležišč. To bo dobrodošla novost predvsem na področju Ljubljane in širšega zaledja, kjer takih zmogljivosti ni."

Nekaj podobnih centrov v Sloveniji že obstaja …

»Res je, v Sloveniji že obstaja nekaj družinskih centrov, ki pa so osredotočeni predvsem na terapevtsko ponudbo. Tako bo naš družinski center prav zaradi celovite ponudbe gotovo edinstven, ne samo v slovenskem, ampak tudi v širšem evropskem prostoru. V procesu razvoja programov smo obiskali kar nekaj centrov v Evropi ter ZDA in moram reči, da tako celostnega pristopa pod eno streho skoraj ne srečamo. Tovrstni koncept nam zavidajo celo v Avstriji, Nemčiji in Ameriki, kjer je recimo področje obporodne skrbi in naravnega poroda urejeno že desetletje, a hkrati tudi zelo malo povezano z drugimi dimenzijami življenja družine.«

Kakšno strokovno osebje boste nudili porodnicam?

»Družini želimo ponuditi celostno strokovno podporo. Gotovo bodo posebno mesto imeli družinski in zakonski terapevti ter babice, saj bodo v centru del stalne ponudbe. V centru za družinsko terapijo bodo aktivni tudi psihiatri, predvsem na področjih, kjer zgolj terapevtska obravnava ni dovolj in je potreben medicinski pristop. V porodnem centru bodo z babicami sodelovali tudi zdravniki - ginekologi. Potem bodo tu tudi drugi strokovnjaki, ki ne bodo del stalne ekipe, bodo pa imeli pri nas izobraževanja in preventivne programe - denimo svetovalci za prehrano, svetovalke za dojenje, voditelji šol za starše in priprav na poroko, duhovni svetovalci …«

Kje boste dobili strokovno osebje? Računate na pomoč iz tujine?

»Na področju družinske in zakonske terapije je bilo v Sloveniji v zadnjih letih ustrezno izobraženega precej kadra, tako da računamo, da na tem področju ne bomo imeli težav. Tudi na večini drugih področij v slovenskem prostoru že obstajajo zelo dobre pobude, čeprav morda na zunaj niso najbolj vidne, saj gre za pristope, ki so novi in se šele uveljavljajo. Zagotovo pa bo za delo v porodnem centru največji problem pridobiti babice. Ne samo, da je na tem področju problem neurejene zakonodaje, večji problem je, da nimamo v Sloveniji babic, ki bi bile sposobne celovite avtonomne prakse, vključno s porodi. Ogromno babic je za te spremembe odprtih, toda večina jih le čaka, kaj se bo zgodilo. Ni babic, ki bi bile pripravljene zastaviti vse svoje sile in življenje, da bi uresničile avtonomno babiško službo - vključno z vsemi svojimi izkušnjami. Toda prepričani smo, da se bo babiška "scena" počasi prebudila. Zelo zgovorno je dejstvo, da tudi v Nemčiji pred 20 leti niso bile začetnice sprememb babice same, ampak so jih k temu spodbudile ženske in družine, povezane v družinske centre in organizacije. Zato smo prepričani, da se bodo babice našle tudi pri nas, saj jih je veliko odprtih za takšne in drugačne spremembe. Pri izobraževanju babic imamo obljubljeno pomoč iz tujine, najbolj smo povezani prav z babicami iz že omenjenih držav (Avstrija, Nemčija, ZDA).«

Kakšni porodi bodo mogoči v centru?

»V centru bodo lahko rodile zdrave nosečnice, oziroma tiste, za katere se bo lahko z dovolj veliko gotovostjo na podlagi poteka nosečnosti in zdravja ženske predvidelo, da bo porod lahko potekal po naravni poti oziroma brez medicinske oskrbe. Natančnejše standarde bodo postavile babice v dialogu z državo oziroma zakonodajnimi rešitvami. Zato bo tako ključno, da bodo nosečnice že v predporodnem obdobju pregledovale babice, ki bodo hkrati vodite porode. Seveda je porod nepredvidljiv tudi pri ženskah, pri katerih je nosečnost potekala zdravo, zato bo ključnega pomena ustrezno sodelovanje z zdravstvenimi ustanovami, ki bodo v primeru zapletov lahko nudile ustrezno pomoč. Tu nas čaka velik korak pri vzpostavitvi medsebojnega zaupanja in sodelovanja. Gotovo pa drži, da bomo predvsem v začetni fazi sprejemali za porod predvsem nosečnice z izrazito nizkim tveganjem, še posebej, dokler ne bo več prakse na področju porodov izven porodnišnic. Vemo, da je pri mnogih ženskah želja roditi izven porodnišnice zelo močna, tudi takrat, ko to morda ni najbolj primerno. Mi se zelo zavzemamo za ureditev porodov izven porodnišnic, toda hkrati si želimo biti, sploh v začetni fazi, izrazito previdni. Najbolj ključna bo varnost porodnice in otroka.«

»Potrebno je ločiti porod ter pred- in poporodno oskrbo na eni ter dodatne in namestitvene storitve na drugi strani. Naše temeljno izhodišče je, da bi država morala vsem porodnicam finančno podpreti osnovno oskrbo, torej ključne preglede v nosečnosti, porod in nekaj pregledov oziroma srečanje po porodu (to, kar se zdaj dogaja v okviru t.i. patronažne službe, ko medicinske sestre po porodu obiskujejo ženske). Povsem logično pa je, da ne moremo pričakovati, da bo država porodnim centrom krila nadstandard, ki ga v porodnišnicah ne morejo zagotoviti. Primer: v porodnišnicah pri nas porodnica ne more izbrati, da bi pri njenem porodu zagotovo bila prav določena babica, ne glede na to, kdaj bo porod in koliko bo dolg. Posamezne babice v nekaterih porodnišnicah to storitev že nudijo, a gre, seveda, za dodatno storitev - dežurstvo, ki ga je potrebno doplačati. Tako imajo urejeno tudi v Avstriji. Doplačila so tudi za druge storitve, ki niso del temeljne oskrbe, ki naj bi jo država zagotavljala vsem (denimo namestitvene storitve, dodatna srečanja z babico, tečaji, dodatno svetovanje o dojenju ipd.) Zelo verjetno bo v začetku celotna storitev porodne oskrbe pri nas plačljiva, računamo pa, da bo sčasoma država uredila področje celostne porodne oskrbe, vključno s koncesijami babicam, ki bodo izvajale avtonomno oskrbo. Koliko bo takrat cena poroda v porodnem centru, je nemogoče reči, saj je vse odvisno od tega, koliko bo država pokrila. Do tedaj pa so cene približno znane, če se ozremo po tem, koliko Slovenke plačajo za porod, ko odhajajo v sosednje države – cena poroda s celotno oskrbo v tujini za naše porodnice, ki jim tuje države ne krijejo nobenih stroškov, je okrog 2.000 evrov. Omenimo naj še to, da naš namen ni služenje oziroma ustvarjanje dobička na račun porodov, saj smo neprofitna organizacija. Končna cena bo oblikovana tako, da bo krila vse nastale stroške in omogočila babicam in centru normalno delo.«

»Center bo imel nekaj svetovalnic za individualno svetovanje, potem prostore za srečanja v manjših skupinah do 15 ljudi in seminarske prostore, kjer bodo večja izobraževanja. Porodni center bo imel dve porodni sobi, prostore za preglede in ustrezne prostore za namestitev mamic z dojenčki. Poleg tega bodo v centru prenočišča (do 60 ležišč) z vso pripadajočo infrastrukturo. Zunanjost objekta bo še posebej prilagojena družinam z otroki.«

Kakšni so odzivi, glede na to, da se o centru že precej govori?

»Do nas prihajajo, presenetljivo, samo pozitivni odzivi. Ljudje nas vzpodbujajo, nekateri tudi donirajo. Veliko ljudi že čaka, da se projekt uresniči, zlasti tisti del, ki bo zajemal naravne porode. Pozitivni odzivi so tudi iz lokalnega okolja. Arhitekturno bo objekt nizek, kar bo dajalo občutek majhnosti, dostopnosti in zlitosti z parcelo. Šlo bo za mirno dejavnost, sem bodo prihajale povsem običajne družine, ki si želijo nekaj miru ter svoje odnose še izboljšati. Sem bodo prišle rojevati ženske, katerih otroci bodo nekoč s ponosom dejali, da so se rodili v Repnjah. Nenazadnje gre za neprofitni projekt, ki pa bo tako za slovenski kot evropski prostor izjemnega pomena - kraj, iz katerega bo zrasel primer dobre prakse. Tako bo to velika promocija tudi za sam kraj in Slovenijo.«

Kako se financirate? Imate že ves potreben denar?

»To je za nas najtežja plat - podobno kot pri vsakem neprofitnem projektu. Družba kliče po takem projektu, financiral pa bi ga redko kdo. Imeli smo veliko srečo, saj so se na naši predstavitvi pred dvema letoma odzvale šolske sestre v Repnjah, ki so tudi lastnice zemlje, kjer se bo zidalo. Bile so pripravljene delno podpreti projekt izgradnje centra. Letos začenjamo tudi z zbiranjem donacij, saj moramo zbrati še slabo tretjino sredstev za izgradnji in opremo centra. Tu se obračamo na vse, ki si želijo tak porodni in družinski center, da nam s svojim darom pomagajo uresničiti projekt. Brez podpore ljudi namreč projekt ne bo mogoč.«

Obiskali ste že veliko porodnih centrov. Kakšna bo bistvena razlika med vašim in porodnimi centri drugod po svetu?

»Najprej smo obiskali sosednjo Avstrijo, šele po tej izkušnji Nemčijo in moram priznati, da sem bil delno šokiran, saj se mi je zdel standard porodnih centrov in hiš v Nemčiji celo nekoliko nižji kot v Avstriji. V ZDA pa vidiš vse standarde - odvisno, koliko želiš plačati. Vendar imajo različni centri in porodne hiše eno skupno točko - povsod so se potrudili, da so naredili porodne sobe kar se da domače. V večini primerov dobiš občutek domačnosti že takoj ob vstopu. V ZDA imajo dva tipa porodnih centrov. Na eni strani je več sicer raznolikih centrov, ki pa so povezani v nacionalno zvezo porodnih centrov in imajo iste standarde. V njih delujejo babice, ki imajo medicinsko izobrazbo. V nekaterih od teh centrov so pristopi medikalizirani kot v avstrijskih ali nemških porodnih centrih in hišah (a še vedno precej manj kot v slovenskih porodnišnicah). Potem imajo pa tudi bolj alternativne pristope, kjer porode vodijo babice, ki niso medicinsko izobražene, ampak imajo laično izobrazbo in so se za porode priučile ('lay midwives' - mednje sodi v Sloveniji najbolj znana Ina May Gaskin).«

Odlična pridobitev za našo državo, kaj pa vi menite? Vaše mnenje lahko delite z nami na forumu.