Kako so lahko starši kos stresu?

Obdobje starševstva je čas, ki je napolnjen z mnogimi izzivi in zahtevami, povezanimi s skrbjo za družino, vzgojo otrok, ohranjanjem dobrega partnerskega odnosa, delom, vzdrževanjem gospodinjstva itd. Tako je razumljivo, da se starši večkrat srečujejo s stresom, napetostjo in utrujenostjo. Ker je grajenje dobrih odnosov z otroki zelo oteženo, če smo napeti in v stresu, je pomembno, da starši raziščejo, na kakšne načine stres v svojem vsakdanu lahko zmanjšajo.

Ljudje se med seboj precej razlikujemo glede tega, kakšni pristopi nas sprostijo in nas navdajo s prijetnimi občutki. Za nekoga je to sprehod v naravi, za drugega branje knjige, poslušanje glasbe, izvajanje sprostitvenih tehnik, meditacija, petje … V obdobju starševanja je časa, ki bi si ga starši lahko vzeli samo zase, seveda manj. Vendar je kljub temu pomembno, da v vsakdanjem življenju najdejo vsaj nekaj časa za "odklop", sprostitev in krepitev stika s sabo.

Pogosto nam napetost pomaga zmanjšati tudi pogovor o izzivih, s katerimi se trenutno srečujemo v življenju, z zaupanja vredno osebo. Pri tem je seveda pomembno, da nas drugi zmore empatično poslušati, ne da je kritičen ali da poskuša rešiti naše težave, nam svetuje (razen če si nasvetov in njegovih izkušenj želimo) itd. Zato se mi zdi zelo dobrodošlo, če se starši povežejo z vsaj eno takšno osebo (če ne z več), s katero lahko vzajemno delijo tako radosti kot izzive starševstva.  

Kaj pomeni čuječnost?

Za to, da lahko dobro poskrbimo zase: da se sprostimo, odložimo napetost in si napolnimo baterije, se moramo napetosti in stresa pri sebi najprej zavedati – torej moramo biti v dobrem stiku s sabo. Ker v današnjih časih pogosto nismo v dobrem stiku s sabo, je dobro, da tega okrepimo. To lahko storimo z razvijanjem čuječnosti.

Kaj je čuječnost? Ko smo čuječni, se na neobsojajoč in radoveden način zavedamo tega, kar se dogaja znotraj nas (npr. različnih občutkov v telesu, čustev ali misli) ali tega, kar se dogaja v naši okolici (tega, kar vidimo, slišimo, vonjamo, okušamo ali zaznavamo s tipom). Če se v nekem trenutku na primer zavemo, da doživljamo jezo, smo v odnosu do jeze čuječni, če dovolimo, da je to čustvo ta trenutek tukaj. Znotraj sebe čustvu ustvarimo ljubeč prostor ter se ga zavedamo z radovednostjo in prijaznostjo. Če se jeze v nekem trenutku na čuječen način zavemo, je manj verjetno, da bomo iz nje v odnosu rušilno reagirali (npr. tako, da bomo na drugega zakričali).

S čuječnim zavedanjem svojega doživljanja se običajno upočasnimo. To nam omogoča, da se pravočasno ustavimo ter se nato bolj zavestno in konstruktivno odzovemo na to, kar se nam dogaja.

Kaj pa če niso v stiku s samim sabo? Kako se to kaže?

Če starši niso v dobrem stiku s sabo, se v prvi vrsti ne zavedajo, kaj se dogaja znotraj njih. Torej ne morejo jasno prepoznati, da so utrujeni, napeti, v stresu, da morda v nekih okoliščinah z otrokom doživljajo neprijetna čustva, kot sta jeza in nemoč. Če se ne zavedamo, kaj se dogaja znotraj nas, v posameznih stresnih situacijah in na sploh ne moremo dobro poskrbeti zase. Ne moremo se umiriti, se ustaviti, preden na otroka povzdignemo glas ali ga začnemo kritizirati … Skratka, smo na avtopilotu in v stresnih razmerah se odzovemo avtomatsko, iz močnih, neprijetnih čustev. 

Kako se lahko bolje odzovejo v stresnih okoliščinah?

Starši se v stresnih razmerah z otroki lahko odzovejo bolj umirjeno, če v trenutkih naraščajoče napetosti radovedno pogledajo, kaj se dogaja znotraj njih. S čustvi naj se ne borijo, naj jih ne obsojajo (da so slaba, da se ne bi smeli tako počutiti …), ampak naj dovolijo, da valujejo skozi njihovo telo. Ko se čuječno zavemo svojih neprijetnih čustev in so ta močna, seveda lahko naredimo tudi en globok vdih in izdih. To nam pomaga pomiriti napetost, zaradi česar nato lahko bolj zavestno izberemo svoje besede in odziv na otrokovo obnašanje.

Kako naj bo čuječnost prisotna vsepovsod, vsak dan?

V stresnih okoliščinah z otroki se bomo zmogli odzvati bolj umirjeno, če bomo čuječnost krepili v času, ko nismo zelo napeti ali vsaj ne preplavljeni z močnimi čustvi. Čuječnost sicer lahko razvijamo z izvajanjem čuječnostnih meditacij (pri katerih čuječno opazujemo npr. svoje dihanje, telesne občutke, čustva itd.). Drugi način, ki je zaradi pomanjkanja časa staršem običajno bolj dostopen, je pa ta, da poskušajo biti čim bolj čuječni pri vsakodnevnih dejavnostih – pri tem, kar počnejo v sedanjem trenutku.

Čuječnost na ta način lahko vnesemo v svoj vsakdan tako, da smo polno prisotni, ko si na primer umivamo zobe, kuhamo, pomivamo posodo, se pogovarjamo z otrokom, smo na sprehodu itd. To pomeni, da namesto, da razmišljamo o tem, kaj je dopoldne v službi rekel sodelavec ali kaj moramo še vse narediti, ko pridemo domov, na sprehodu svojo pozornost polno usmerjamo na to, kar nas obdaja: smo pozorni na naravo, na sončni zahod, na petje ptic, občutek vetra na koži … Smo torej prisotni v tem trenutku, ne pa izgubljeni v svojih mislih.

Poleg tega je dobro, da čim večkrat v dnevu na čuječen način pogledamo, kaj se dogaja znotraj nas: kaj čutimo v telesu, katera čustva doživljamo, o čem razmišljamo. Za to ne potrebujemo več kot nekaj sekund, prejmemo pa veliko – stik s sabo in s tem priložnost, da se na to, kar se dogaja znotraj nas in v naših odnosih z drugimi, odzovemo bolj zavestno.