Ali znesek, ki ga država nameni za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, dejansko pripomore k izboljšanemu finančnemu položaju družine, ali je bolje ta denar sproti porabiti ali varčevati, smo se pogovarjali z Bibinim svetovalcem, strokovnjakom s področja davkov, računovodstva in financ, Petrom Gospodaričem.
Ali je koristno otroški dodatek, ki ga starši dobivajo mesečno, varčevati za otrokovo prihodnost?
Če si družina lahko to privošči, je to vsekakor smiselno, še posebej, če pomislimo na to, da otrokove potrebe (in zahteve) z leti naraščajo.
Glede izbora naložb je na trgu kar nekaj dobrih priložnosti, ki zagotavljajo dobro razmerje med varnostjo in donosnostjo. Tu imam v mislih predvsem različne oblike varčevanja, ki jih tržijo nekatere zavarovalnice. V danem trenutku so predvsem zaradi razmer na kapitalskih trgih vlaganja v delnice precej bolj tvegana kot sicer.
Nekaj sorazmerno privlačnih oblik varčevanja ponujajo tudi banke, kjer donosi sicer niso tako visoki, kot pri prej omenjenih varčevalnih shemah, ki jih ponujajo zavarovalnice, vendar je varčevanje v banki veliko bolj likvidno (t. j. privarčevani znesek lahko iz banke dvignete in porabite za druge nujne namene), medtem ko so varčevalne sheme pri zavarovalnicah vezane za vnaprej določeno obdobje, zato do denarja v primeru stiske ne morete.
Po vašem mnenju, si družine v Sloveniji z otroškim dodatkom dejansko lahko izboljšajo finančno stanje?
Na otroški dodatek je potrebno gledati kot na enega izmed inštrumentov socialne politike, katerega prvenstveni namen je izboljšati materialni položaj otrok iz dohodkovno šibkejših slojev družbe. Ravno zato je višina otroškega dodatka pogojena z dohodki družine in njeno številčnostjo.
Družine z nadpovprečnimi dohodki, ki prejemajo najnižji otroški dodatek, njegovega učinka zares niti ne občutijo. Na drugi strani, pa ga družine, ki prejemajo najvišje otroške dodatke, še kako cenijo, saj je to stabilen vir dohodka, na katerega je vselej mogoče računati. Slednje še bolj pride do izraza, če učinke otroškega dodatka upoštevamo skupaj s ceno vrtca, ki se ravno tako določa po podobnih kriterijih, le da gre tu za znižanje njegove cene in tako nižjih mesečnih odlivov.
V tem smislu gre torej za pozitivni element socialne države, pa čeprav sam po sebi ne more reševati resnejših finančnih stisk, v katerih se danes znajde vse več družin.
