Živimo v družbi, ki postaja vse bolj globalna. Meje med jezikovnimi ovirami se vse bolj brišejo in na dlani imamo praktično ves svet. Zahvaljujoč tudi študentskim izmenjavam, ki so v velikem porastu, nastaja vse več parov, ki prihajajo iz jezikovno in kulturno precej različnih okolij. Zato ni nič čudnega, če svoje otroke že od najbolj rosnih let vzgajajo v obeh jezikih.

Raziskave so pokazale, da ima dvojezična vzgoja veliko prednosti.

Kognitivni razvoj

Obvladovanje več jezikov zahteva večjo možgansko aktivnost. Otroci se tako naučijo samodejno preklapljati med jezikoma, kar veča kognitivne sposobnosti. Običajno hitreje rešujejo izzive in imajo boljši spomin. Ko enkrat znajo dva jezika, imajo tudi večjo možnost, da bodo hitreje osvojili še tretjega.

Socialni in čustveni razvoj

Študije kažejo, da imajo otroci iz dvojezičnih družin večjo sposobnost osredotočanja, nadziranja in regulacije svojega vedenja, kar vodi k zdravemu razvoju z manj čustvene in vedenjske problematike. V družinah, kjer je otrok obkrožen z ljudmi, ki govorijo dva različna jezika, ima tako večjo možnost povezovanja in komunikacije z vsemi člani.

Obiskali smo šolo, kjer se že dojenčki učijo angleščino

Spoštovanje različnih kultur

V dvojezičnih družinah samodejno pride tudi spoznavanja druge kulture, ki je lahko povsem drugačna od slovenske. Na ta način se otrok zelo od blizu spoznava z vsem, kar je povezano s kulturo njegovega starša (očeta ali mame). Če je denimo mama iz azijskih držav ali oče iz afriških, je kulturni razkorak velik, a to obenem tudi bogati družinski sistem.

Otrok, ki prihaja iz dvojezične družine, ima tudi kasneje v življenju s svojim znanjem in izkušnjami večje možnosti zaposlitve v panogah, kjer je poznavanje določenega tujega jezika ali kulture prednost (izobraževanje, vladne organizacije, zdravstvo in industrija).

Dvojezična družina in učenje jezikov

Učenje dveh jezikov se lahko odvija na dva načina. Prvi je ta, da se otrok jezikov uči sinhrono oziroma istočasno že od rojstva naprej. To izgleda tako, da vsak od staršev govori z otrokom v svojem maternem jeziku. V tem primeru otrok poveže jezik z vsakim od staršev in se z njim tudi sporazumeva. V drugem primeru pa gre za sekvenčno učenje, pri katerem se otrok nauči najprej enega jezika in šele kasneje drugega. Ugotovili so, da je sinhrono učenje dveh jezikov hitrejše in bolj učinkovito, saj se pri sekvenčnem lahko zgodi začasen jezikovni zaostanek pri obeh jezikih. A se tudi to s primerno vzpodbudo in učenjem sčasoma izravna.

Kako vzpodbujati otrokov dvojezični razvoj?

- Vpis v dvojezično šolo,

- najem varuške, ki tekoče govori tuj jezik,

- otroški programi tujih jezikov,

- videorisanke in serije namenjene učenju tujega jezika,

- druženje z vrstniki, ki govorijo drug jezik,

- potovanje v države, kjer govorijo drug jezik.

Preberite še: Prednosti zgodnjega učenja tujega jezika

Zapleti in izzivi

Kljub temu, da je dvojezična vzgoja nekaj pozitivnega in vzpodbudnega, pa obstajajo določeni izzivi, ki se v nekaterih primerih pojavijo. To so mešanje jezikov, favoriziranje enega jezika, zaostanek pri razvoju jezika in regresija pri odhodu v šolo. Pri mešanju jezikov imajo otroci težave pri razlikovanju med obema jezikoma. Nič nenavadnega ni, če recimo stavek začne v ene jeziku, dokonča pa ga v drugem. A z razvojem se naučijo razlikovati med obema. Nekateri otroci enega od jezikov favorizirajo oziroma ga imajo raje kot drugega, kar pomeni, da postane prevladujoči. To pa se običajno prenese tudi na kasnejši čas ko odraste. V takšnih primerih je priporočljivo, da se vzpodbuja osredotočenost na jezik, ki mu ni tako všeč. Pri dvojezičnih otrocih se pojavlja tudi mit o zaostanku ali celo blokadi pri razvoju jezika, a to ni čisto res. Pri sinhronem učenju jezika se lahko pojavijo manjše težave pri ustnem izražanju, a to pripisujejo dejstvu, da imajo ti otroci ogromen obseg besedišča in to v dveh jezikih. Tudi pri odhodu v šolo se včasih zgodi regresija pri določenem jeziku, saj se otrok avtomatično izraža v jeziku, ki ga govorijo sovrstniki. Poleg tega je pri tej starosti prisoten tudi sram pred sovrstniki, pred katerimi ne želi govoriti v drugem jeziku, ker se iz njega norčujejo.

O dvojezični vzgoji otroka smo se pogovarjali tudi z našo znanko, 34-letno Tajdo, ki nam je zaupala svojo izkušnjo. 

"Z možem sva se spoznala na enem od potovanj po bližnjem vzhodu in na začetku je bil najin odnos izključno prijateljski. On je živel v JAR-u, jaz pa tu v Sloveniji, zato sva vzdrževala stike prek družbenih omrežij. Ko je prišel ne obisk, pa se je med nama zgodila iskrica in takrat sva se oba zavedla, da je to to. Pojavljati pa se je začelo vprašanje, kako naprej, kje bova. Ker je bil visoko izobražen in z mednarodnimi izkušnjami v svojem poklicu, je dobil delo v Bruslju, kamor sva se tudi preselila. Po dveh letih se nama je rodila hči, ki sva jo že od začetka vzgajala v dveh jezikih, v najinem primeru je bila to moja slovenščina in njegova angleščina. Že od rojstva dalje sva se z njo pogovarjala angleško in slovensko, le da to dvoje nisva ločevala. Jaz sama na primer, sem se pogovarjala z njo tudi v angleščini, ne le v slovenščini. Tudi med aktivnostmi preko dneva, sva se z njo vedno pogovarjala ’navzkrižno’, kar ji ni nikoli povzročalo nobenih problemov. Danes je stara 5 let in tekoče govori oba jezika. Ko smo na počitnicah pri mojih starših, se pogovarja slovensko, kljub temu, da moj mož z njimi komunicira angleško. Zelo hitro se prilagaja in nimamo čisto nobenih težav," nam je razložila.

Preberite še: Otrok in tuji jeziki