Ne pozabite!

Seveda se od doma ne smete odpraviti praznih rok, če ne boste zelo hitro doživeli nejevoljo otrok: ''Žejen sem ... dolgčas mi je …'' V nahrbtnik pripravite malico, mogoče za moč in energijo ne bo odveč, če se založite s sadjem in žitnimi rezinami, vodo ali nesladkanim čajem. Med pohodniško prtljago ne smejo manjkati: piščalka, sončna očala, žepni nož, anoraki ali pelerine za vse člane, daljnogled, topli puloverji, baterijska svetilka, krema za sončenje z zaščitnim faktorjem, lahkotne kape, lupa in zemljevid.

En dan prej si oglejte pot, kako nevarna je, da ne boste ves čas samo kričali: ''Pazi, previdno, počasi!'' Pomagajte si z različnimi turističnimi, planinskimi in pohodniškimi vodiči in tudi same priprave lahko naredite zabavne. Otroci lahko na list papirja narišejo svoj zemljevid, napišejo kaj vse želijo videti. Starejši lahko celo prerišejo pravi zemljevid in se preskusijo v natančnem zarisovanju planinskih poti, kolovozov, stez …

Da se vživite v gorsko vzdušje lahko med vožnjo v avtu do vznožja prepevate: '' … Na planincah luštno je. Na planincah sonce sije, ko dolince še megla krije. Pastir'c pa prav: Juhej! Juhej ...''

V hribih

Francois Castel je zapisal, da je treba goro začutiti tako, da se pri tem uporabljajo vsa čutila. Otrokom svetuje: ''Zapri oči … Zdaj pa pozorno poslušaj … Kaj slišiš? Poskusi prešteti, koliko različnih zvokov slišiš. Ali prihajajo od blizu ali od daleč? Ali so tihi ali glasni? Ali lahko s prstom pokažeš, od kod prihajajo, ne da bi odprl oči? Ali jih prepoznaš? Poskusi ugotoviti, kateri glasovi prihajajo iz narave (žuborenje potoka, šum slapa, ptičje petje, veter ..) in katere povzroča človek.''

Strokovnjak predlaga, da skupaj natančno opazujete naravo, z lupo pokukajte v svet najmanjših živali: kobilic, murnov, polžev, hroščev in pajkov. Vmes lahko otrokom razlagate o njihovih posebnostih, zaupajte jim, kdo so gozdni prebivalci, ki jih boste mogoče lahko od daleč videli na jasi ali ob potoku. Castel se je domislil, da si ustvarite skrivališče za njihovo opazovanje: ''Med dvema drevesoma napni vrv. Na vrv obesi staro zeleno odejo ali gosto zaveso. Sega naj do tal in na tleh jo obteži s kamni. V blago izreži majhno luknjo, samo tolikšno, da skoznjo lahko opazuješ živali.'' Odejo lahko med počitkom zelo domiselno uporabite za indijanski šotor, ki ga naredite s pomočjo dolgih vej in v njem pomalicate.

Otrokom pogled usmerite tudi proti visokim mogočnim listnatim in iglastim drevesom, pokažite jim mah in povejte, da raste na vlažnem delu debla, to je na severni strani. Avtor knjige V hribih in gorah predlaga igro – vsakdo mora nabrati tri rdeče in tri zelene, ali tri gladke in tri hrapave, ali tri dišeče in smrdeč, ali užitne in neužitne predmete iz narave.

Previdno

Otroke opozorite na to, da ne smejo kar sami divjati na okrog, ker se lahko izgubijo. Za vsak primer naj ima vsak pri sebi piščalko, s katero lahko prikliče pomoč, če se znajde v nevarnosti.

Ne dovolite jim, da dajejo gozdne sadeže v usta, če ne veste, ali so užitni.

Nevarno je tudi tekati med drevesi, ker jih lahko veje oplazijo po očeh.

Castel izpostavlja: ''Spomladi, ko se tali sneg, in poleti po nevihtah gorski potoki močno narastejo in prestopijo bregove. Njihov tok postane zelo močan. Zato ga nikar ne poskusi prečkati. Voda bi te lahko odnesla … Na snežiščih (to so ostanki snega, ki se obdržijo tudi poleti) ali na travnatih pobočjih je velika nevarnost, da zdrsneš.''

Vašo posebno dogodivščino v hribih lahko ovekovečite s fotoaparatom in se še dolgo spominjate tega čudovitega dne, ko ste družinsko začutili naravo.

Z otrokom varno v gore

Gore so lepe, prav je, da čudovito naravo pokažemo tudi našim malčkom. Toda zavedati se moramo, da je pot v gore zahtevna in da je treba pred odhodom osvojiti določeno znanje.