Ni recepta, kako biti dober starš. Vsi starši se namreč sproti učimo, preverjamo svoje znanje in izkušnje, se trudimo, delamo napake in se iz njih poskušamo česa naučiti. Vsak dan je priložnost za izboljšave, je prepričan otroški psiholog, prof. Sam Wass. Hkrati odkriva, katere besede so tiste, s katerimi bi v nameri, da bi otroku pomagali ali ga potolažili, na koncu naredili ravno obratno. 

"Zatiranje in blokiranje čustev ne deluje niti pri odraslih, kaj šele pri otrocih. Ne morete nekomu kar reči, naj prekliče svoja čustva," je za britanski Metro povedal psiholog. Poudaril je, da ima še posebej septembra, ko gredo otroci v šolo pogostokrat priložnost videti starpe, ki svoje jokajoče otroke primejo za roke in jih tolažijo z besedami: "Ne joči, vse bo v redu, v šoli se boš imel krasno, ne boj se." A strokovnjak opozarja, da je to lahko velika napaka. 

"Prav tega mu ni treba govoriti, saj mu res ne pomaga," poudarja otroški psiholog in predlaga, da naj starši namesto tega, da otrokom govorijo, česa ne smejo čutiti, poskušajo pojasniti, kaj čustva ki jih čuti pomenijo. 

Psiholog meni, da je najbolje, da otroku dejansko opišete, kaj mislite, da v tistem trenutku čuti. "Otroci se čustev, ki jih čutijo, ne zavedajo, ne morejo jih opisati, ker še niti ne poznajo samih sebe. Šele z opisom občutkov se zavejo, kaj dejansko čutijo. Samozavedanje tega, kako se počutimo, nam pomaga, da obvladamo svoja čustva in zmanjšamo negativna," pravi profesor. 

Poudarja pa tudi, da je pomembno, da vaš ton in besede niso obsojajoči. "Nekaj kot 'Mislim, da čutiš to' in dajanje imena temu čustvu bo pomagalo otroku bolje razumeti in se naučiti o svojih občutkih, hkrati ga bo potolažilo, ker bo vedel, da ga razumete."