Kalcij je izjemno pomemben telesni mineral. Poleg tega, da pomaga uravnovešati kislinsko-bazno ravnovesje in s tem preprečevati tudi mikrobna vnetja, kalcij skrbi še za razvoj in rast otrok, razvoj in čvrstost kosti ter zob, razvoj in delovanje mišic, vključno s srčno, sodeluje pri izločanju hormonov ter pri prenosu informacij po živčevju. Zato strokovnjaki priporočajo pitje mleka in uživanje mlečnih izdelkov tekom odraščanja. A kaj storiti, če je otrok alergičen na mleko, ga zavrača iz različnih razlogov ali pa je intoleranten na laktozo? 

Kalcij je poznan predvsem zaradi pomembne vloge pri zdravju okostja. Ustrezna preskrbljenost s kalcijem je še posebej pomembna v zgodnjem otroštvu in med adolescenco, ko je rast telesa (in okostja) najhitrejša, ter pri starejših odraslih, ko se kostna gostota začne zmanjševati. Mleko in mlečni izdelki veljajo za največji vir kalcija, a če jih otrok zaradi različnih dejavnikov ne sme ali ne želi uživati, se lahko znajdete tudi drugače. Dnevni vnos kalcija za otroka bi moral biti približno 700 miligramov. 

PREBERI ŠE: Tako boste otroke navadili na zdrave prehranjevalne navade

Precejšnje količine kalcija se skrivajo tudi v naslednjih živilih, ki jih je treba vključiti v otrokovo prehrano:

- losos,

- sardine,

- tofu,

- zelena listnata zelenjava,

- sezam,

- amarant,

- posušene fige,

- parmezan,

- chia semena,

- mandlji,

- beli fižol,

- stročnice.

Otroci in mladostniki, ki ne uživajo mleka in mečnih proizvodov, bi morali na dan pojesti dva do tri obroke, ki vključujejo živila, obogatena s kalcijem. 

PREBERI ŠE: Pravila prehrane za male športnike

Zdrave maščobe v otrokovi prehrani

Vitamin D je potreben za vzdrževanje ravnovesja kalcija in fosforja v organizmu ter za vgrajevanje kalcija v kosti. Vitamin D tako prispeva k ohranjanju zdravih kosti in zob in ima vlogo pri delovanju mišic in delitvi celic. Vitamin D ima lahko še druge pomembne funkcije, kot sta npr. vloga pri regulaciji imunskega sistema in vloga pri preprečevanju kroničnih nenalezljivih bolezni.

Najbogatejši prehranski viri so z maščobo bogata živila, kot so mastne ribe (sardine, losos, tuna), jetra, jajčni rumenjak, mleko in mlečni izdelki ter živila, obogatena z vitaminom D. Rastlinska živila vsebujejo zelo majhne količine vitamina D. Sami pa si ga lahko zagotovimo tudi z redno zmerno izpostavljenostjo soncu.