Petje in glasba imata v naši kulturi pomembno vlogo

Glasbo najdemo na številnih področjih našega življenja – v gledališču in filmih, na televiziji, pri bogoslužjih, med prazniki, na praznovanjih ter drugih slovesnostih. Tudi v domačem okolju lahko postane glasba del družinske kulture in vsakodnevnih izkušenj. Starši že od rojstva instinktivno uporabljajo glasbo za pomiritev otroka, za izražanje ljubezni in kot način interakcije. Pomislite samo na prepevanje uspavank ob pomirjanju otroka in kasneje skupno prepevanje ob zabavnih aktivnostih. 

»Glasba stimulira obe strani možganov hkrati; leva stran skozi ritem in vzorec, desna pa skozi ustvarjalnost kompozicije in melodije. Preprosto povedano, ukvarjanje z glasbenimi dejavnostmi omogoča možganom vsestransko gimnastično rutino.«

Otroci in izpostavljenost glasbi

Raziskave kažejo, da izpostavljenost glasbi že od zgodnjega otroštva pomaga pri razvoju govora  (govoriti jasneje in razvijati besedni zaklad) in krepitvi družbenih veščin. Psiholog Howard Gardner je že leta 1983 trdil, da je glasbena inteligenca enako pomembna kot logična in čustvena inteligenca, saj glasba krepi povezavo med telesom in možgani. Pri plesu in gibanju ob glasbi otroci razvijajo boljše motorične sposobnosti in koordinacijo, medtem ko petje pomaga trenirati glas. Nastop v skupini povečuje zavedanje vrstnikov in razvija otrokove sposobnosti poslušanja, medtem ko samostojno oziroma solo nastopanje od otroka zahteva, da vadi izziv prevzemanja tveganja. 

Najpomembnejše obdobje za otrokov glasbeni razvoj je od rojstva do šestega leta starosti. Po mnenju raziskovalcev so namreč zgodnja leta ključnega pomena za učenje prepoznavanja različnih tonov in gradnjo mentalne organizacije za pomnjenje glasbe. To pomeni, da malčki tako kot pri razvoju jezika razvijajo glasbene sposobnosti s posnemanjem in pomnjenjem ritmov in tonov pesmi. In kaj so še ostale prednosti?

→ Družbene veščine: Glasba vpliva na razvoj družbenih veščin, kar se kaže v razvijanju ekipnega duha in pripadnosti, saj se pod taktirko učiteljev naučijo medsebojnega sodelovanja in spoznavajo, kako pomemben je njihov prispevek v celotni skupini. Glasba ima pomembno vlogo tudi pri razvoju komuniciranja, izražanja čustev in povezovanja z drugimi. 

→ Zbranost: Učenje igranja na glasbilo otroku pomaga razvijati zbranost, saj se mora v daljšem časovnem obdobju osredotočati na določeno dejavnost. Urjenje zbranosti na ta način pomaga tudi pri usmerjanju pozornosti na druge predmete v šoli. 

→ Sprostitev: Glasbena terapija se vedno bolj uporablja za dopolnjevanje bolj tradicionalnih oblik medicine. Raziskovalci ugotavljajo, da nekatere vrste glasbe pomagajo pri sprostitvi.

 → Potrpežljivost in vztrajnost: Z učenjem igranja na glasbilo otroci razvijajo potrpežljivost in vztrajnost, ki sta jim v pomoč pozneje v življenju, ko se soočajo z drugimi težjimi izzivi. 

→ Samozavest: Učenje petja ali igranja na glasbilo, spodbude učitelja in navdušenje ponosnega starša v otroku zgradijo občutek ponosa in samozavesti. Poleg tega otroci, ki vadijo samoizražanje in ustvarjalnost, pogosto postanejo boljši komunikatorji pozneje v življenju. 

Kako otroku približati glasbo in razvijati ljubezen do učenja? 

Zabavne glasbene dejavnosti pomagajo pri razvijanju ustvarjalnosti in spodbujajo ljubezen do glasbe. To vključuje poslušanje pesmic, prepevanje, plesanje ob glasbi, igranje na domača glasbila, družinske večere karaok, obisk otroških koncertov … Starši so torej tisti, ki igrajo najpomembnejšo vlogo pri širjenju otrokovega glasbenega obzorja. Raziskovalci že vrsto let poudarjajo, da so otroci, ki prihajajo iz glasbeno usmerjenih družin, v svojem glasbenem vedenju bistveno bolj razviti kot otroci, ki prihajajo iz družin, kjer glasba ni poudarjena. Obenem pa se tudi kaže, da starši razvijejo močnejšo vez z otroki, če skupaj uživajo v glasbi; v tem primeru glasba ni le orodje, ki prispeva k razvoju otroka, ampak pomaga družini preživeti kakovosten čas skupaj. 

Viri: ChildDevelopment / BrightHorizonts / VeryWellFamily