Ko vzamete v roke knjigo Zaljubljeni deževnik Martin vas v trenutku pritegnejo simpatične ilustracije Marte Bartolj, ki z njimi zgodbi vdahne živost, resničnost. Ker so njeni junaki  tako dovršeni, obenem pa razgibani, lahko knjigo listajo tudi otroci, ki še ne znajo brati. Tudi če ne bodo poznali zgodbe o zaljubljenem deževniku, bodo z največjim navdušenjem pripovedovali o deževnikovih prijateljih, polžu, mravljah in njegovih dogodivščinah, saj ilustracije govorijo same zase.

V drugem svetu

Ljubezen do risanja Marto spremlja že od malih nog, vedno so jo videvali s svinčnikom v roki. Kljub temu, da se je tega zavedala, se je z risanjem resno začela ukvarjati šele pred petimi leti. Svojo strast in ljubezen do ilustracij je podkrepila s študijem na Visoki šoli za risanje in slikanje v Ljubljani. ''Ilustriranje me ponese v drug svet. Takrat ne obstajajo čas, ljudje, prostor. Tudi jaz ne obstajam. Zares obstaja samo tisto, kar zaživi v domišljiji.'' In prav to ji odlično uspeva zliti na list papirja ali računalnik.

Pri ustvarjanju ilustracij za knjige pisateljice Alenke Klopčič Žumbar je svobodna, avtorica ji zaupa samo to, kako sama doživlja zgodbo, kaj želi v njej poudariti oz. bralcem izpostaviti. Marta mora zelo dobro poznati knjigo, za katero bo ustvarila ilustracije, začutiti mora zgodbo, dogodke, ki se v njej zapletajo in razpletajo. Verjetno niste vedeli, toda ilustracija ne nastane en, dva, tri. Za to so potrebne pripravljalne skice, bodisi računalniške bodisi na listu papirja. To je šele prvi korak, ki vodi h končni ilustraciji. Ilustratorka se mora tudi odločiti, katero tehniko bo izbrala. Razmisliti mora o tem, kaj želi doseči s posamezno ilustracijo. Včasih je najbolj priročna digitalna tehnika, drugič se ji zdijo najbolj primerne suhe barvice, tu pa tam svoj navdih na list papirja prenese z akvarelnimi barvami ali tušem.

''Ustvarjam v domačem okolju, delovni sobi in ne pisarni. Ustvarjanje doživljam intimno, zato potrebujem prostor, kjer sem lahko sproščena, svobodna,'' pripoveduje ilustratorka. V veliko oporo ji je grafični oblikovalec, ker ji sporoči število strani in ji pripravi prelom publikacije. Meni, da slikanica zaživi, če je razgibana, zato so njene ilustracije včasih v obliki ''vinjet,'' polstranske, čez eno ali obe strani, ...

Moč ilustracije

Bartoljevi so blizu tako umirjene kot drzne barve, odvisno od pravljice, ki jo bo opremila s svojimi ilustracijami. Prav tako barve prilagodi publiki, kateri bo publikacija namenjena. Tako je v knjigi Drugačna zgodba o hrastu uporabila bolj zadržane barve, saj je v ospredju bolečina, ki jo človek prizadene naravi in tudi sebi. Živahne barve, ki kar kipijo iz knjige, pa vas očarajo v pravljici Zaljubljeni deževnik Martin.

Kljub temu, da se je podpisala že pod mnogo zelo kakovostnih ilustracij, je Marta skromna in pravi, da šele odkriva različne možnosti ustvarjanja ter svojo moč, s katero vpliva na bralca ali opazovalca, pa tudi nase. ''Mislim, da se proces odkrivanja kakovosti ilustracije ne bo končal in tega se veselim. Vesela sem, ko kakšna ilustracija izpade bolje, kot sem pričakovala, ali ko ''po nesreči'' odkrijem kakšno novo možnost.''

Na vrh lestvice najboljših ilustratork Marta Bartolj postavlja Fracozinjo Rebbecco Dautremer, ki ji daje voljo in moč za ilustriranje. Poudarja, da ne posnema njenega stila, ne prevzema njenih idej, temveč jo raziskovanje o njenih delih motivira, ji da zagon za naprej. Spominja se, da jo je v otroštvu popolnoma prevzela knjiga Pajacek in punčka, ki jo je napisal Kajetan Kovič, ilustrirala pa Jelka Reichman. Kombinacija zgodbe in ilustracij je na njej pustila močan vtis.

Kot srednješolka je sanjarila o tem, da bi v studiu ustvarjala risanke. To ji je tudi uspelo in z leti je nastala krajša risanka. Izpostavlja, da je le izpeljanka stripa, ilustracije – vse to se zelo prepleta med sabo, risani film, recimo, zahteva še več časa, potrpljenja in domišljije.

Kljub temu da ni več otrok, jo lahko zasačite, kako gleda Disneyev animirani film Lepotica in zver, vsakič znova je namreč navdušena nad uporabljeno računalniško tehnologijo, prisrčnimi liki, hudomušnostjo, ... Vanjo se je usidrala tudi poetična risanka Sneženi mož, ki govori o nenavadnem, neuničjivem prijateljstvu med snežakom in dečkom.

Toda Marta Bartolj ni samo ljubiteljica risanih filmov in ilustratorka, ki za otroke riše s srcem, temveč tudi obožuje živali. Živi zunaj mesta, zato lahko v vsakem letnem času opazuje srne, ptice, divje zajce, … njeno domače življenje pa razveseljuje mucka. ''Ob koncu deževja rešujem nasedle deževnike, čeprav se sliši še tako trčeno … Rada opazujem živali. Mislim, da bi se ljudje lahko veliko naučili od njih. Veliko pametnejše so, kot mislimo.''