S to izjavo in ugotovitvijo je šokiral kontroverzni znanstvenik Jonathan Ives, vodja centra za biomedicinsko etiko na univerzi v Birminghamu.

Večina partnerjev se za prisotnost pri porodu odloči, ker so prepričani, da bodo tako lažje vzpostavili stik z novorojenčkom, in nenazadnje, da bodo v oporo partnerici. Bodoči očetje so tako pripravljeni, da bodo pomagali, kasneje pa se izkaže, da je njihova vloga zelo pasivna. To pa pri njih lahko vodi v čustveno blokado, meni znanstvenik Jonathan Ives.

"Moški, ki so prisotni pri porodu otroka, se lahko počutijo kot zgube.Ta občutek lahko uniči vzpostavljanje navezanosti na otroka," je povedal Ives.

Dodal je še, da če moški začne svojo vlogo z občutkom, da je zguba, lahko to uniči njegovo samozavest. Tako pa se bo težko postavil v vlogo dobrega očeta. Občutek, ki ga doživi med porodom, mu lahko odvzame vse „spretnosti“, ki naj bi jih imel kot oče.

Kontroverzni znanstvenik odsvetuje tudi obiskovanje materinske šole za očete, samo rojstvo otroka pa naj bi očetje pričakali pred porodno sobo.

Tem trditvam se je močno uprl njegov znanstveni kolega Adrienne Burgess, ki je vodja raziskovalne ekipe inštituta za očete. Ta meni, da je del starševstva tudi to, da si kot oče pri porodu svojega otroka, pa čeprav tem le stojiš.