
"Zanosila sem pri 24 letih. Grega je bil navdušen, ves čas je božal moj trebuh in se pogovarjal s še nerojenim dojenčkom. In ves čas je govoril, kaj vse bosta s sinom počela in česa ga bo naučil," pripoveduje Barbi.
Ko ga je vprašala, kako je lahko tako prepričan, da bo fantek, je le zamahnil z roko in dejal, da drugače ne more biti.
A je bilo. Rodila se jima je deklica Sara.
"Ni skrival razočaranja, ko je prišla na svet. Le osuplo je gledal, zdaj njo, zdaj mene in ni mogel verjeti, da sta dobila hčerko. Meni je bilo vseeno. Takoj sem jo vzljubila!"
Grega pa se ni pomiril. Ni si predstavljal življenja, družine brez sina. Sin mu je pomenil vse. Sare prve mesece niti enkrat ni vzel v naročje. Barbi je ves čas govoril, da z deklicami ne zna delati in naj se kar sama ukvarja z njo. Bila je nesrečna. Bolelo jo je srce, ker je tako grdo zavračal hčerko. Menila je, da bo vse drugače, če mu rodi sina. Grega bi se pomiril in vzljubil tudi Saro. Pozabila je na misel o edincu in mu predlagala, da imata še enega otroka. Najprej ni želel slišati, potem pa mu je bila ideja všeč. Spet je začel verjeti v sanje o sinu.
Barbi je zanosila, ko je bila Sara stara osem mesecev. Tokrat se je prepričevala, da nosi sina. Njena nosečnost je bila drugačna od prve in zato je bila vse bolj prepričana, da bo res deček. To je vsak dan znova ponavljala tudi Gregorju.
Veselila se je, ko je dobila popadke, nekje v ozadju pa se je oglašal črviček in ji ni dal miru. Kaj, če bo spet deklica? Kako bo reagiral Grega?
In je bila. Deklica Tjaša. Grega je ob besedah babice: "Čestitam, dobili ste lepo hčerkico!" dobesedno pobegnil iz porodne sobe in Barbi je ostala sama. Ljubko deklico je stisnila k sebi in ji v mislih obljubila, da ji bo dala vso ljubezen.

Grega ju v porodnišnici ni niti enkrat obiskal. Sara je bila ta čas pri njeni materi, Grega pa je bil sam doma. Žaloval je za sinom, ki ga ni bilo …
"Najtežje je bilo prve tedne. Bila sem izmučena od poroda in sama za vse. Grega je bil sicer doma, izkoristil je očetovski dopust, a se ni niti enkrat dotaknil hčerk. Ne ene ne druge. Ves dan je sedel za računalnikom, igral igrice in kuhal jezo kot majhen otrok. Za vse je krivil mene. Tri tedne ni spregovoril besede z mano in ko je končno odprl usta, je bil njegov prvi stavek, da sem jaz kriva in da sem ga zavedla!"
Tri mesece je trajalo, da je Grega nekoliko prišel k sebi. Barbi je bila izmučena. Za vse je skrbela sama, nikogar ni mogla prositi za pomoč. Le kako, če je imela moža ves čas ob sebi?! Naj ljudem pove, da njen mož ne mara deklic?! Tega ni hotela storiti, ščitila ga je, pa čeprav v svojo škodo.
Ko sta bili Sara in Tjaša stari pet in šest let, je Barbi nenačrtovano zanosila. Bila je prestrašena, ni vedela, kaj naj naredi. Grega ne bi prenesel še ene deklice, to bi bil zagotovo konec njunega zakona. S strahom mu je povedala, a začuda je rekel, da je vesel.
"Vso nosečnost me je bilo strah, nisem mogla uživati ob misli, da v meni ponovno raste otročiček. Ves čas sem le upala, da bo tokrat sin. Bolj, ko se je bližal dan poroda, bolj me je bilo strah," je povedala Barbi.
A tokrat se je Gregu želja izpolnila. Rodil se je Samo. In Grega je oživel. Vse sosede in prijatelje je povabil na zabavo in pošteno nazdravil na rojstvo sina. Čudili so se, take zabave ni bilo ne ob rojstvu Sare, ne ob Tjašinem rojstvu.
"Kaj mi je odprlo oči? Še sama ne vem! Morda to, da je deklici vztrajno ignoriral in se ni zmenil zanju. Morda to, da je ves čas govoril, da je Samo samo njegov. Bil je dobesedno nor nanj," se spominja Barbi.

Ko je imel Samo štiri leta, je postalo nevzdržno in Barbi si je končno priznala, da taka družina ne prinaša njenim otrokom nič dobrega. Samo je postal razvajen očetov sinek, deklici sta bili zapostavljeni. Niti enkrat nista bili deležni očetovega poljuba, objema, darila. Ničesar. Samo pa je imel vsega v izobilju.
Moža ni več ljubila, iz dneva v dan bolj ga je prezirala in bila jezna sama nase, ker je dovolila, da zaznamuje njuni hčerki.
Ločila sta se mirno. Grega se je deklicama odrekel, za sina pa sta imela deljeno skrbništvo.
Barbi je kasneje spoznala sedanjega partnerja, ki je postal pravi oče vsem trem njenim otrokom. Čez nekaj časa pa štirim, saj je spet zanosila in rodila Janija.
Komentarji (24)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV