Mnoge otroke v najstniških letih spremlja sprememba v obnašanju, predvsem v odnosu do staršev. Poskušajo se osamosvojiti, uveljaviti svojo voljo, postati neodvisni od mame in očeta … Obenem pa postanejo zelo dovzetni za okolico, velik vpliv imajo na njih predvsem prijatelji, družba, v katero se želijo vključiti. In prav ta leta naj bi bila za vso družino najbolj naporna … Kako naj se starši soočijo z oči v oči z najstnikom, ne da bi pri tem izzvali bes in jezo? Kako lahko družina kot celota funkcionira brez nenehnih besednih bojev in sporov? Je nujno potrebno, da so starši takrat še bolj strogi ali pa obstaja način, kako z odraščajočim otrokom uspešno komunicirati? Odgovore smo poiskali v knjigi Družine z najstniki, Ko vzgoja odpove.

Kdaj je čas za vzgojne prijeme?

Ni čas, da se z vzgojnimi prijemi začnete ukvarjati šele, ko je otrok star 12 let. Njegova osebnost, značaj, pogled na svet se oblikujejo skozi vsa leta odraščanja in na starših je, da mu prenašajo vrednote od rojstva dalje. Najstniška leta zagotovo postavijo vsa pravila, ki ste jih vzpostavili v družini, na glavo, toda ne obupajte ...

Družinski terapevt Jasper Jull poudarja, da pri 15 letih ne začnite s turbovzgojo svojih otrok, če takrat ugotovite, da vam ni všeč, kakšno bitje ste ustvarili. Ne obnašajte se kot učitelji, ne iščite pri njem samo slabih lastnosti, zavedajte se, da ni popolnega otroka. Prav tako mu dajte vedeti, da ima na svetu starša, ki zares verjameta v njega.

Namesto intervjuja dialog!

Najpogostejša napaka, ki jo počnejo starši v pogovoru z mladostnikom, je ta, da ga intervjuvajo, mu postavljajo vprašanje za vprašanjem, na katera mu poskuša vprašanec smiselno odgovoriti. Pogovor se nikoli ne sme končati z zmago staršev, govorite raje iz srca. Uporabite osebno govorico, ki po mnenju Julla izraža občutja in misli, kar je posledično toplejše in iskrenejše. Do najstnika boste prišli z dialogom, v katerega lahko vpletete svoje preudarke, poglede in izkušnje, toda še vedno ostanite odprti in pokažite zanimanje, kaj se dogaja v otrokovem življenju.

So pravila potrebna?

''Pravila, ki jih postavljamo razumno – se pravi brez dvignjenega kazalca, nadzora in kazni – lahko koristijo tako skupnosti kot posameznim družinskim članom,'' poudarja Jull in dodaja, da to veljala do 12. otrokovega leta. Zelo pomembno je, kakšen ton in način komunikacije ste uporabljali, saj bo to pozneje vplivalo na najstnika in njegov odnos do pravil. Seveda pa tudi popustljiva starševska vzgoja ne bo obrodila poznejše dobre komunikacije, zato je treba najti neko ravnotežje oz. ga ves čas ohranjati. Še enkrat – ključnega pomena je dialog. Spoznati morate, da je vzgoja vzajemni učni proces, ki traja od prvega dne. ''Enakovredni dialog po eni strani krepi osebno odgovornost otroka, po drugi strani pa se starši naučijo bolje upravljati svojo moč in vzpostavljati zaupanje. Če čutimo, da nas v neki skupnosti jemljejo resno, nam ni več tako pomembno, ali imamo prav oziroma ali smo uveljavljali svojo voljo, kar velja tako za otroke kot za starše.''

Tako se boste izognili nenehnemu boju za prevlado. In ne dvomite, da boste izgubili moč nad svojimi otroki, poglavitnega pomena je, da izhaja iz vzajemne ljubezni in skupnega hrepenenja po pripadanju družini.