Majhni otroci, ki so šele začeli spoznavati svet okrog sebe, so lahko ob neznani osebi prestrašeni. Po navadi se ne bojijo človeka – če je le umirjen in prijazen – ampak se prestrašijo zaradi direndaja, ki praznične običaje spremlja – hrupnih glasov, premočnih luči in množice ljudi in otrok. Otroci se zaradi njihovih mask in oblačil pogosto bojijo Miklavževih spremljevalcev "parkeljnov".

Če opazimo, da otrok reagira s strahom, ga najprej vzemimo v naročje in odpeljimo stran od množice. Skušajmo mu mirno razložiti, da je vse v redu in to pokažimo tudi s svojim obnašanjem. Kadar to ne pomaga, raje odidimo domov in se sprijaznimo, da je za otroka bolje, če običaja pri tej starosti še ne doživi. Ne smemo ga siliti, češ, naj se navadi. Za otroka do dveh let je najbolje, da ga veseli možje obiščejo na domu ali v majhni skupini otrok – na primer v vrtcu ali na lutkovni predstavi. Tako bo običaj doživel kot nekaj lepega in prijetnega; iz njega ne bo nastala nočna mora.

Nekoliko večjemu otroku razložimo, kam gremo in kaj se bo približno dogajalo. Dobro je, da otroku prej povemo kakšno zgodbico o teh možeh, da mu bo dogajanje že delno znano. Pred dogodkom skupaj narišimo darila, novoletno jelko, palčke in podobno ter se ob tem z otrokom pogovarjajmo o tem, kdo so ti možje in zakaj pridejo. Nikakor ni primerno otroka po malem strašiti vse dni decembra, češ: »Božiček te gleda, ti pa nisi priden!«

Primerno seznanjen otrok bo mamici ob tem, ko bo Božičku zapel pesmico, izvabil celo kakšno solzo. Če se zgodi, da otroka zadnji hip premaga strah in vas »razočara«, ga nikar ne oštevajte in ne kaznujte! Povejte mu raje, da ga razumete in če želi, da odidete s prireditve, upoštevajte njegovo željo. Včasih pa je otrok potreben le dodatne spodbude in trdnega objema svojih staršev. Ko čuti, da ga nekdo varuje in spodbuja, lahko strah premaga. Pomaga tudi, če ga vzamemo v naročje ali skušamo preusmeriti njegovo pozornost na kaj, kar ima rad – na primer balone, okrašeno jelko, bonbonček ...

Morda bo kakšen otrok zaradi doživetega strahu nekaj noči slabo spal in se tudi sicer drugače odzival na nove obraze. Umirila ga bo prižgana lučka, ali pa zvečer skupaj z njim v njegovi sobici celo napeljite novoletne lučke, ki bodo blažile strah in otroka razveseljevale ves december. Tudi pogovor doma bo razrešil marsikatero težavo in dilemo, ki se je porodila v otrokovi glavi. Če na podobne prireditve ne želi več, ga ne silimo, v naslednjem letu pa bo strahove prerasel.

Sicer pa je primerno obnašanje na prireditvi del bontona, s katerim naj bo vaš otrok seznanjen. Božička naj pozdravi, se z njim rokuje in se mu na koncu zahvali za darilce. Opozorite ga, naj ne teka okrog, naj bo pozoren do drugih otrok in naj bo strpen, dokler ni na vrsti za obdarovanje. Kanček v mozaiku takšnega vedenja naredi tudi svečano razpoloženje, primerno vzdušje ter urejen in umirjen, na dogodek pripravljen otrok. Težko je pričakovati, da bo vse potekalo po naših željah, če bomo zadnji hip pritekli po otroka v vrtec in ga nepripravljenega, sitnega in utrujenega peljali na prireditev. Vzemite si tisti dan vsaj kakšno urico več, da jo boste zares posvetili le svojemu otroku. In na prireditev nikar ne zamudite!

Praznovanja uvajajo otroka v svet tradicij in običajev. S tovrstnimi spomini si otrok izoblikuje svoj svet, spoznava, kam pripada, kje je njegov dom in kje se počuti varno. Tovrstne dejavnosti naj bodo sestavni del otrokovega življenja, če želimo okrepiti njegovo pripadnost skupnosti, iz katere izhaja in za katero želimo, da jo kot odrasel človek prepozna za svojo.