Če so bili pogovori o psihoterapiji in svetovanju še pred desetletjem tabu, danes niso več. Na področju medosebnih odnosov smo postali veliko bolj ozaveščeni, zato je pogosto iskanje pomoči zaradi težav v partnerstvu. Pomembno pa je, da znamo težave pravočasno prepoznati in reševati.

Iskanje pomoči pri ustrezno usposobljenem strokovnjaku je precej pogosta izbira številnih zakoncev in parov, ki se znajdejo na razpotju. Vsi vemo, da partnerski odnosi nikoli niso enostavni, življenje pa je polno preizkušenj, ki nas včasih pripeljejo do samega roba. Kako naprej? Kaj storiti? Mnogi zakonci se v težkih trenutkih znajdejo pod težo vprašanj, ali je sploh še vredno vztrajati.

V odnosu se največkrat vse vrti okoli vzorcev, ki smo jih pridobili v izvirni družini, saj močno vplivajo, kako bomo delovali v odnosu z ljubljeno osebo. Bomo lahko odkrito govorili o čustvih in si dovolili ranljivost? Bomo ob prvih znakih težav bežali iz odnosa in iskali tolažbo v obliki deloholizma, nezvestobe ali česa tretjega?

Bolj kot imata dva razčiščene vsebine preteklosti, lahkotnejše delujeta v skupnem življenju. Lažje se spoprijemata z vsemi pomembnimi mejniki in preizkušnjami, ki jih prinese življenje. To so največkrat težave v komunikaciji, občutek pomanjkanja svobode oziroma dušenja v odnosu, strah pred intimo, odnosi z izvirno družino, postavljanjem meja v odnosih, neuglašenost v življenjskih navadah, različni življenjski nazori ali težje, kot so različne oblike zasvojenosti, nasilje ...

Preberite še: Kako biti najboljši očka in mož?

S težjim obdobjem sta se soočila tudi Lara in Jani (imeni sta zaradi zagotavljanja anonimnosti izmišljeni), ki sta želela spregovoriti o svoji težavi. Po dveh letih skupnega življenja sta namreč spoznala, da imata težave v komunikaciji, kar je v partnerstvu pogost pojav.

"Ko sem se želela pogovoriti o stvareh, ki me motijo, se je zaprl. To je bilo videti tako, da je kuhal mulo v tišini ali je enostavno šel kolesarit ali v fitnesstudio. Samo izginil je. To me je tako razbesnelo, da je bilo samo še slabše, ko se je vrnil domov," je svoje doživljanje njegovega ignoriranja opisala Lara. Jani je celotno situacijo doživljal povsem drugače. "Prepričan sem bil, da se moram v takšnih trenutkih samo umakniti ... da Lara potrebuje samo malce časa, da se pomiri. In zdelo se mi je, da če grem malo 'na zrak', da bo boljše. Pa ni bilo."

Vsak od njiju je situacijo doživljal na svoj način in vsak je imel svoja pričakovanja. Težave in "šumi" v komunikaciji, kot jim radi rečemo, so v odnosih zelo pogosti – ona bi se pogovarjala, on se umakne, kar vodi v vedno večjo spiralo občutkov nerazumljenosti, žalosti, jeze, osamljenosti. "S pomočjo terapevta sva spoznala, zakaj se tako vedeva drug do drugega. Uvidela sva, da oba s seboj nosiva kar velik kovček čustvene prtljage, ki pa se je nikakor nisva znala znebiti. Na začetku prideš na terapijo in si misliš, da gre samo za nesporazume v komunikaciji, potem pa skozi proces spoznaš, da gre za veliko več kot to. Da so v ozadju tisti prvi odnosi s starši, ki tako močno vplivajo na to, kako se vedemo v odnosu," sta razložila.

Spoznala sta, da sta imela čisto oba enake potrebe, želela sta si biti razumljena, slišana v svojih potrebah in željah. "S pomočjo neodvisne osebe sva lažje ugotovila, kaj je tisto, kar naju drži nazaj. Morava reči, da je zdaj veliko bolje. Sicer se še skregava, seveda, ampak se v istem trenutku tudi zaveva, kaj počneva. Ni več bežanja, ni več kričanja. Lažje najdeva skupni jezik."

V partnerskem odnosu gre tako le za ponovitev in odigravanje vzdušja, ki smo ga že bili deležni nekoč. Lara je občutke zavrženosti doživela že v otroštvu ob svojem očetu, ki je bil čustveno odsoten, vnovič pa so se prebudili ob partnerju. Enako je bilo pri Janiju, ki je odraščal ob materi, ki ga je nenehno nadzorovala, zaradi česar sta imela pogoste spore. V otroštvu se je tako "naučil", da je bolje, če se ob konfliktih umakne v svoj svet in počaka, da najhujše mine. 

Ali terapija in svetovanje razrešita čisto vse?

Za oblikovanje kakovostnega partnerskega odnosa je v prvi vrsti treba sprejeti in ozavestiti vse, kar nam ne pusti naprej. Gotovo ste že slišali dobronamerne nasvete znancev in prijateljev, da v najslabšem primeru obiščeš terapevta, ki bo rešil odnos. A treba je poudariti, da čisto noben obisk terapevta ne bo pomagal, če si težav ne želite razrešiti in si prizadevati za odnos.

Včasih kateri od zakoncev – mož ali žena, na silo prepriča svojega partnerja, da se udeleži terapije. A takšna zgodba največkrat nima srečnega konca, saj si je v prvi vrsti pomoči treba želeti. Če se pojavlja odpor ali že vnaprejšnje prepričanje, da nikoli ne bo boljše, tudi terapije ne bodo pomagale. Terapevt nima čarobne palčke, s katero bi zamahnil in razrešil težave. Težave morata razrešiti zakonca sama, terapevt je le zunanji neodvisni opazovalec, ki ju pri tem vodi in pomaga uvideti tisto, česar sama ne zmoreta.

Preberite še: To storita, še preden pride otrok