Naši davni predniki so uživali v glavnem rastlinsko hrano, v kateri je bilo veliko prehranskih vlaknin. Meso je postalo redni del človekove prehrane mnogo kasneje, pred okrog 2,6 milijona let. Ljudje evolucijsko potrebujemo vlaknine za dobro prebavo.

Tehnološki napredek človeštva je spremenil tudi ponudbo hrane, ki je v zadnjih 150 letih vse bolj predelana in vsebuje malo vlaknin. Zato se moramo danes krepko potruditi, da vsak dan zaužijemo dovolj vlaknin. Ena od definicij prehranskih vlaknin pravi: "Prehranske vlaknine so užitni deli rastlin ali spojine, podobne ogljikovim hidratom, ki so odporne proti prebavi in absorpciji v človeškem tankem črevesu in se popolno ali delno fermentirajo v debelem črevesu. Prehranska vlaknina so polisaharidi, oligosaharidi, lignin in druge rastlinske snovi. Fiziološki učinki prehranskih vlaknin so ugodni, pospešujejo prebavo in/ali vplivajo na zmanjševanje holesterola in/ali glukoze v krvi."

V seznamu živil so taka, ki niso visoko predelana in niso industrijsko sestavljena iz več sestavin, so pa dostopna v trgovinah, njihova priprava pa je enostavna. Z njimi boste zadostili dnevne potrebe po vlakninah.

• 2 kosa polnozrnatega kruha ali žemljic (okoli 150 gramov);
• 50 gramov kuhanih ovsenih, rženih ali ječmenovih kosmičev ali kaše (prosena, ječmenova, ajdova);
• 10 orehov, 10 mandljev ali 10 lešnikov;
• 1 jabolko ali hruška ali banana in 5 sliv in 5 marelic (slive in marelice so lahko posušene);
• en velik (150 gramov) kuhan krompir (kot priloga ali solata);
• 50 gramov brokolija ali brstičnega ohrovta ali belega zelja ali artičok;
• en korenček ali rdeča pesa ali koleraba;
• 2 veliki žlici kuhanih stročnic: fižol, grah, bob, čičerika.

Kosmiče ali kašo lahko zaužijete za zajtrk ali za večerjo, kot prilogo, ali pa malo posladkane tudi kot poobedek. Sadje, oreški in žemljica so lahko dobra malica, zelenjavo pa zaužijete kot prilogo pri kosilu in večerji.