Ko začnejo učinki anestezije popuščati, osebje mamico spodbuja k pitju vode in hoji. Hidracija in hoja namreč preprečujeta zaprtje in trombozo. Preverjali bodo mesto vreza in iskali morebitne znake okužbe, kateter pa bo odstranjen takoj, ko bo to mogoče. V primeru carskega reza začne mamica otroka dojiti takoj, ko se počuti dovolj dobro. Pri tem lahko sestre ali svetovalce za dojenje vpraša o najboljših položajih za dojenje, da bo njej in novorojenčku udobno. Vsa zdravila, ki jih prejme po carskem rezu, so prilagojena dojenju. Pred odhodom domov se je treba z osebjem v porodnišnici pogovoriti o vseh preventivnih ukrepih, ki jih lahko mamica opravi, da bosta oba z otrokom zdrava. Pri carskem rezu pa se žal lahko pojavijo tudi nevšečnosti in počasnejše okrevanje. Ženske, ki so rodile s pomočjo carskega reza, med drugim tožijo o bolečinah, ki jih spremljajo prvih nekaj tednov, pri tem naj bi bilo oteženo tudi smejanje, kašljanje, kihanje in pa opravljanje osnovnih potreb, kot je odvajanje vode in blata. 

O tem se je na blogu razpisala tudi Christine Burke. Svoj iskren zapis je začela tako:

»Preden sem postala mati, so mi moje prijateljice, ki so že postale mame, zelo rade polnile glavo z grozljivimi zgodbam o porodu in življenju po rojstvu otroka. 'Nikoli, nikoli več ne boš spala,' so me rade opozarjale. 'Seks bo dolgočasen,' so nadaljevale in mi govorile: 'Ne boš več prepoznala lastnih prsi.' No, pri vseh njihovih besedah in modrostih o tem, kakšno bo življenje po porodu, se niti ena ni spomnila, da bi me opozorila, kako težaven je lahko prvi odhod na stranišče po carskem rezu. Zato se mi zdi prav, da vas na to opozorim, saj sama nisem bila niti približno pripravljena na to situacijo.«

In potem je nadaljevala: »Ko se je moj sin rodil s pomočjo nujnega carskega reza, mi odhod na stranišče res ni predstavljal prioritete. Moje telo je šlo čez sam pekel, da je na svet pripeljalo to bitjece, in bolj so me skrbela protibolečinska sredstva ter njihov vpliv na dojenje otroka kot pa stanje mojega črevesja. Moja stopala so bila zatečena, da sem jih komaj prepoznala, in tako zelo sem bila utrujena, da sem naslednji večer v bolnišnici zaspala kar med večerjo. Ko smo se vrnili domov, se je moje življenje vrtelo okoli bolečih bradavic in kosti – tako zelo sem bila zaposlena z dojenčkom in vsem naštetim, da nisem sploh opazila, da teče že osmi dan, odkar nisem šla na stranišče. Takrat me je zgrabila panika.«

»Glede na to, da sem prvič postala mama, sem nemudoma poklicala ordinacijo svojega osebnega zdravnika in prepričevali so me, da lahko preteče precej časa, preden se moje črevesje povrne v normalno stanje. Sestra mi je predlagala, naj uživam kaj za vzpostavljanje prebavnega sistema, naj se sprostim in prepustim naravi, da naredi svoje. Ko sem že spuščala slušalko, sem slišala, kako je še hitro dodala: 'Srečno in naj vam bog pomaga.'«

»Ko sem prvič slišala črvičenje v svojem trebuhu, sem vzela otroka, njegov počivalnik, telefon, plenice in vso osnovno opremo s previjalno torbo vred ter v kopalnici postavila pravi miniaturni kamp. Popolnoma prav sem predvidevala, da bo preteklo precej časa, preden se zgodi 'čarovnija', in zato sem želela biti povsem pripravljena. Svojega sinčka sem postavila na počivalnik, na varno, in se usedla na straniščno školjko. Nato pa so se pojavile močne bolečine v želodcu. Črevesje se je stiskalo in zvijalo, medtem ko je poskušalo skozi telo spraviti kamenje, trdo kot oglje. Popolnoma sem se spotila in molila, da preživim. Medtem ko sem se zibala naprej in nazaj na straniščni školjki, sem bila prepričana, da vidim vse zvezde in angele na nebu,« je nadaljevala in dodala: »No, to je okrevanje po carskem rezu. Trebušne mišice so razdeljene in ponovno zašite skupaj, kar povzroča težavo, ko se morate nekoliko naprezati, kot se to zgodi v primeru odvajanja blata. Medtem ko je moj sin vreščal s počivalnika, je bilo od sten v kopalnici slišati odmev mojega stokanja. Vmes me je skrbelo, da bodo sosedje poklicali policijo, saj sem prepozno dojela, da je okno v kopalnici na stežaj odprto in so lahko vsi poslušali moj prehod skozi sam pekel.«

»Poskušala sem umiriti situacijo, z zunanjo stranjo dlani sem si obrisala pot s čela in se nekako odvlekla do spalnice. Čez nekaj trenutkov, ko sem se vrnila nazaj na 'prestol', pa sem še zadnje atome energije usmerila v to, da iz sebe spravim, kar me muči. Ko sem slišala zvok svojega okamenelega blata, ki je padalo na dno straniščne školjke, sem se sprostila in naslonila glavo na zid. Uspelo mi je, sem si mislila, preživela sem prvo opravljanje potrebe po carskem rezu.«