Starši, ki doživljajo starševsko izgorelost, so fizično, čustveno in duševno izčrpani. Vzroki so različni, od prekomernega stresa in prevelikih prizadevanj do pomanjkanja podpore.

Predavateljica, magistra zdravstvenih ved in diplomirana medicinska sestra Helena Grmek je med najmočnejšimi dejavnosti tveganja nanizala: psihološke lastnosti staršev (perfekcionizem ali pomanjkanje virov obvladovanja čustev in stresa), osebnostne značilnosti otrok (zahtevni otroci ali otroci s posebnimi potrebami), nedoslednost pri vzgoji, kakovost odnosov med partnerjema, družino in prijatelji ter sposobnost organizacije življenja v smislu rutine in reda ter razpoložljivega prostega časa.

Pri iskanju glavnih vzrokov gre ponavadi za kombinacijo več dejavnikov. Pomanjkanje kakovostnega spanja zaradi nočnega zbujanja otrok močno vpliva na energijo in razpoloženje. Starši imajo lahko nerealna pričakovanja, pogosto se soočajo s pritiskom, da morajo biti popolni in oziroma ali da morajo izpolnjevati vse potrebe otrok. Velik delež je lahko premalo podpore partnerja, družine, prijateljev, kar vodi v občutek preobremenjenosti in osamljenosti. Dodatno bremenijo finančne skrbi in usklajevanje (zahtevne) službe z družinskimi obveznostmi, kar je lahko izjemno naporno in stresno.

Najpogostejši znaki in simptomi so velika fizična in čustvena izčrpanost, intenzivna jeza in bes, zmanjšano sočutje ter čustvena distanca do otrok, je nanizala Helena Grmek. Lahko se pojavijo spremembe vedenja ali izguba zanimanja za vsakodnevna opravila, nezadovoljstvo v starševstvu, razdražljivost, težave s spominom, bolečine v mišicah, glavoboli, težave s spanjem, izolacija in izogibanje drugim. Našteto spremljajo občutki zamere, sramu in krivde, nizka motivacija in samopodoba, čustvena otopelost ter nagon po samopoškodovanju ali poškodovanju drugih.

Izgoreli starši postanejo razočarani in cinični, imajo nizko toleranco, svet dojemajo kot črno-bel in življenje temnejše, kar vpliva na celotno družinsko dinamiko. Izgorelost prinese močno izčrpanost, ki je ne pozdravi nobena količina spanja in ki napolni vsak del bivanja tako fizično, mentalno kot tudi čustveno. "Začne se z blagimi znaki in simptomi ter se stopnjuje v zmerno izgorelost in hudo izgorelost v starševstvu, kjer se lahko pojavijo tudi razmišljanja o samomoru," je opozorila sogovornica.

Se starševska razlikuje od splošne izgorelosti?

"Izgorelost je stanje čustvene, duševne in pogosto fizične izčrpanosti, ki jo povzroči dolgotrajen ali ponavljajoč se stres. Stres je lahko posledica česar koli, dela, odnosov in celo vsakodnevnega starševstva," je opisala Helena Grmek. Po njenih pojasnilih se izgorelost na delovnem mestu najpogosteje opredeljuje kot tridimenzionalni sindrom, ki vključuje stanje čustvene in fizične izčrpanosti, odmaknjenost od odnosov in prejemnikov storitev ter občutek strokovne neustreznosti.

"Razsežnosti izgorelosti v starševstvu, to je izčrpanost, odtujenost in občutek neučinkovitosti, so zelo podobne kot pri izgorelosti na delovnem mestu. Vendar je kontekst drugačen"; za izgorelost v starševstvu je značilna čustvena distanca do otroka ali otrok, izguba zanimanja v starševstvu in zmanjšana učinkovitost, medtem ko se izgorelost na delovnem mestu bolj povezuje z zmanjšano učinkovitostjo, depersonalizacijo in izčrpanostjo. 

"Osebno mi je veliko bolj blizu definicija, ki jo zagovarjajo nekateri raziskovalci; da je izgorelost stanje duševne, čustvene in fizične izčrpanosti. Ne glede na vzrok," je poudarila.

Helena Grmek se tudi izogiba razlagi, kako starševsko vedenje vpliva na družinsko dinamiko, saj meni, da lahko povečuje tesnobo ter občutek krivde in sramu pri starših. Raje spodbuja starše, naj se osredotočijo na izboljšanje odnosa do sebe, otroka ali drugega družinskega člana. Naj se vprašajo, katere vrednote so pomembne njim in družini ter kaj lahko storijo, da se bodo samin in vsi skupaj bolje počutili.

Spregovorite o težavah in poiščite pomoč

Predvsem poziva starše, naj spregovorijo o svojih občutkih in doživljanju. "Odprta izmenjava informacij o občutkih izgorelosti lahko olajša socialno podporo, ki je zelo potreben vir za starše pod stresom in brez spretnosti obvladovanja. Toda ni vedno lahko priznati, da se borite; izgoreli starši se pogosto počutijo izolirane in osramočene, kar jim lahko prepreči zdrav dialog z ljudmi, ki jih podpirajo. A odkrit pogovor o izgorelosti vam pomaga zmanjšati sram in krivdo," je obrazložila.

Ključno je tudi razvijanje starševskih veščin. Informacije, kako vzgajati otroke, so danes povsod, vendar so pogosto podane na nepravi način in neodvisne od različnih situacij. Nekateri starši imajo namreč veliko podpore in pomoči, drugi manj, tretji pa nič. Razvijanje veščin, kot so postavljanje mej, ravnanje pri izbruhih in doslednost, pa lahko pomaga pri vsakodnevni interakciji z otroci ter zmanjšuje stres in občutek izgorelosti. V primeru hudih občutkov nemoči in brezupa pa Helena Grmek svetuje, naj starši poiščejo tudi zdravniško in psihoterapevtsko pomoč. Terapija in zdravila lahko pomagajo do mere, ko lahko starši naredijo korak k spremembam, je poudarila.

Niste sami

Starševska izgorelost je resna težava, ki lahko vpliva na kakovost življenja tako staršev kot otrok. Pomembno je, da starši prepoznajo znake izgorelosti ter pravočasno in ustrezno ukrepajo. S pomočjo podpore, postavljanjem mej, realnimi pričakovanji in skrbjo zase lahko zmanjšajo tveganje in uživate v lepih družinskih trenutkih.

In – kot sporoča tudi Helena Grmek – niste sami. Približno pet odstotkov staršev oziroma na tisoče se trenutno sooča s simptomi izgorelosti in so brez ustrezne pomoči. "Mama ali oče, ki si se našla oziroma našel v zapisu. Rada bi ti sporočila, da je pot ven mogoča. Za pomoč se lahko obrneš na osebnega zdravnika in v Center za duševno zdravje, obstaja pa prav tako zelo veliko nevladnih organizacij, ki lahko nudijo svetovanje in psihoterapijo," je pozvala.

"Življenje je morda trenutno težko, vendar je mogoče biti umirjena, povezana in srčna mama ali oče, kot si v sebi želiš biti. Poišči (po)moč in ne dovoli, da izgorelost pogasi tvoj starševski ogenj," je dodala. Ključnega pomena je najti čas harmonijo, mir in zadovoljstvo v starševstvu ter tudi zase, za sprostitev in polnjenje "baterij". Skrb za lastno dobro počutje je pomembna, da boste lahko najboljši starši svojim otrokom. In ne pozabite – otroci vas imajo najrajši na svetu ter nihče ni popoln in tudi vam ni treba narediti vsega popolno.