Medtem ko je mesečnik delno zbujen iz globokega spanca, se bolj ali manj prebudi samo del osnovnih motoričnih funkcij, višje, mentalne funkcije pa še vedno »spijo.« To je tudi eden od razlogov, zakaj se ljudje zjutraj ne spomnijo svojega nočnega tavanja.

Pri otrocih mesečnost ne velja za bolezen. Strokovnjaki izjemoma zdravijo težje oblike, pri katerih lahko pride do (samo)poškodb. Otroci mesečnost največkrat prerastejo, včasih pa pomaga, če odstranite dejavnike, ki povzročajo hojo v spanju.

Ob tem nikar ne pozabite poskrbeti za varnostne ukrepe. Malček lahko namreč zapusti posteljo in odtava izven varnega območja. Zato, na primer, zaprite vrata in okna; ko zaklenete vrata, ne puščajte ključa v ključavnici; nevarni predmeti naj bodo izven otrokovega dosega; stopnišče naj bo zavarovano z ograjico...

Kaj vse mesečniki počnejo?

Kot znajo povedati psihologi ljudje med hojo v spanju počnejo vse mogoče: lahko se za kratek čas vzravnajo v postelji, hodijo po ulici ali celo strehi, uporabljajo gospodinjske aparate, urinirajo na nenavadnih mestih (koš za smeti, hladilnik, na druge člane družine...). Nekateri mesečniki v spanju celo jedo in pijejo, ali imajo – ne da bi se naslednji dan tega spomnili – spolni odnos.

Če se mesečnik zbudi ali ga prebudijo drugi, je običajno zmeden. Zelo mu pomaga, če ga nežno usmerite stran od nevarnosti; v nekaterih primerih mu s tem lahko celo rešite življenje.

Mesečnik se le redko na prebujanje odzove burno ali nasilno, čeprav so znani tudi primeri, ko je mesečnik povzročil hude telesne poškodbe osebi, ki jo je srečal med svojim tavanjem naokoli.

Mesečnost lahko traja od nekaj minut do pol ure, zelo redko dlje.

Kot je za Bibaleze.si povedala družinska terapevtka Saša Poljak vzroki hoje v spanju kot ene izmed motenj spanja niso znani, zato je tudi težje govoriti o preventivi. Zaradi nepredvidljivosti motnje je najbolj pomembno, da starši zagotovijo varnost za otroka. Pogosto se zgodi, da se zaradi nekontroliranega vedenja med hojo v spanju otrok zbudi v neznanem prostoru. To lahko v njem vzbudi veliko strahu.

Pomembno je, da starši otroka umirijo in da ne iščejo razlogov za pojav motnje v sebi ali v otroku. Seveda pa je to jasen signal za starše, da morajo storiti vse, kar je v njihovi moči, da se ob ponovitvi motnje otrok ne poškoduje.