Starševski stil 'snežni plug', včasih imenovan tudi buldožersko starševstvo, je stil, ki je izrazito osredotočen na pomoč otroku, da bi se ta, kolikor je le mogoče, učinkovito izognil vsem preprekam in težavam. Tako kot snežni plug, ki odstranjuje sneg in ustvarja prosto pot, takšen starš odstrani vse ovire, na katere bi lahko naletel njegov otrok. 

Ta stil se včasih zamenjuje s helikopterskim starševstvom, vendar je razlika v tem, da helikopterski starš bdi nad otrokom in mu priskoči na pomoč ob prvem znaku nevarnosti, medtem ko starš s stilom snežnega pluga predvidi in odstrani vse ovire ali neprijetnosti že vnaprej, še preden njihov otrok naleti nanje. Medtem ko se to starševstvo ne šteje za zlorabo otrok, še vedno velja za pretirano zaščitniško in nadzorujoče.

Kako prepoznati ta starševski stil

Temeljna komponenta takšnega starševstva je v kognitivnem izkrivljanju, ki se karikirano imenuje vedeževanje. Starš predvidi dogodke v prihodnosti in pričakuje, da bo polno izzivov in težav, zato se namesto otroka odloči aktivno zaobiti te ovire.

- Starš posreduje v konfliktih, še preden se ti zgodijo. To doseže na način, da je v nenehni komunikaciji z osebami, s katerimi je otrok v stiku – sošolci, prijatelji, učitelji ...

- Starš v šolo večkrat prinese domače naloge, projekte in ostale obveznosti, če jih otrok pusti doma, ali pa mu (vedno) pripravi nahrbtnik, preden odide.

- Starš otroku ne dovoli, da bi se vključil v dejavnosti, v katerih morda ni dovolj uspešen.

- Starš otroku redko (če sploh kdaj) reče ne ali zavrne prošnjo. Sklepa tudi, da otrok ne more narediti nič narobe, zaradi česar vedno zagovarja otrokovo plat zgodbe.

Cilj teh staršev je pomagati svojemu otroku – in do določene mere to tudi počnejo – vendar je ta poskus ustrežljivosti in zaščite tudi škodljiv, če preseže zdravo mejo. Tovrstno starševstvo otroku preprečuje reševanje problemov, gradnjo odpornosti in razvoj zaupanja pri obvladovanju medosebnih konfliktov. 

To otroku kratkoročno oteži neodvisnost od staršev, lahko pa ima tudi dolgoročne posledice, kot so: višja stopnja stresa kot pri vrstnikih, povečano tveganje za tesnobne motnje, sprejemanje slabih odločitev in potencialno razvoj narcisizma.

Kako vse to vpliva na otroka

- Otrok ne prenese zavrnitve (besede ne): ker starš odstrani vse možne ovire, je za otroka slišati besedo ne vznemirjajoče in celo strašljivo. Posledica tega je, da vsako zavrnitev razume kot osebni napad in ima težave z izbruhi jeze.

- Otrok razvije strah pred neuspehom: ker otroci od staršev ne dobijo sporočila, da je v redu, če ti v življenju tudi kdaj spodleti, je koncept neuspeha zanje veliko bolj usoden. Takšna miselnost duši otrokovo sposobnost za razvoj neodvisnosti in samozavesti pri obvladovanju težjih situacij.

- Nizke sposobnosti reševanja problemov: otroci osmišljajo svoj svet in se učijo obvladovanja različnih nalog tako, da stvari poskušajo znova in znova. Na ta način se učijo lastnega procesa soočanja z izzivi. Otroci, ki jim ni dovoljeno poskušati in se učiti na lastnih napakah, postanejo preobremenjeni s kakršno koli nalogo, kar lahko na koncu privede do tega, da se nehajo truditi.

- Otrok postane hitro razočaran: poleg učenja na poskusih in napakah se otroci učijo tudi soočanja s frustracijami. Nizka frustracijska toleranca pri otrocih pomeni, da zelo hitro opustijo naloge, kar se pogosto kaže kot slabše sposobnosti učenja. Nizka frustracijska toleranca je bila celo opredeljena kot ključni dejavnik pri razvoju depresije.

 - Otrok je bolj tesnoben kot vrstniki: namesto da bi si starši prizadevali za obvladovanje lastnih tesnobnih situacij in občutkov, preprosto projicirajo te čustvene vsebine na otroka. Dolgoročni učinki tesnobe pogosto vključujejo težave v odnosih in življenju nasploh in se lahko pojavljajo skupaj z drugimi psihičnimi motnjami ter težavami z zdravjem.

- Otrok ima nizko samozavest: Samozavest pomagajo otroku graditi starši na način, da poudarjajo otrokove prednosti, jim pomagajo, da se naučijo delati s svojimi šibkostmi in so med drugim zgled otroku, kako se učinkovito spopadati z neuspehi. Starši s stilom snežnega pluga pa otroku ne dovolijo, da bi se spopadal s frustracijami in zgradil trdne temelje za zdravo samozavest.

- Otrok razvije naučeno nemoč: o naučeni nemoči govorimo takrat, ko se otrok počuti, kot da nima vpliva na to, kako se bodo stvari zanj iztekle, kar velja tudi za potencialno nevarne situacije. Naučena nemoč se pogosto povezuje tudi z depresijo.

 Ključni poudarki za obvladovanje takšnega starševskega sloga

- Pomembno je obvladovati lastno tesnobo in krivdo, povezano s starševstvom. Kako razmišljamo o sebi, vpliva na vse naše odnose, zlasti z otroki.

- Pomembno je pustiti otroku, da prevzame majhna tveganja in si s tem gradi samozavest. Postopoma mu omogočite več neodvisnosti pri nalogah in mu ponudite le minimalno količino pomoči, ki jo potrebuje.

- Gradnja otrokovega samospoštovanja vključuje pohvalo, spodbudo, da po neuspehu poskusi znova, in potrditev, da mu zaupate. Otrok sprejema sporočila o svetu in o sebi od odraslih v svojem življenju – če mu očitno ali subtilno sporočate, da mu ne zaupate, tudi sam ne bo zaupal vase.

- Vaša naloga ni zaščititi svojega otroka pred vsakim razočaranjem življenja, ampak to, da ste njegov varen pristan, ko gre skozi padce.

- Zavestno starševstvo je način, kako biti v sedanjem trenutku s svojim otrokom, ne glede na to, kaj ta trenutek nosi. To pomaga, da upočasnite interakcije, se bolj zavedate svojih čustev in bolj premišljeno reagirate.

Vir: VeryWellMind