Alenka pa je tudi mati in babica. Bila je samohranilka, ki je veliko delala in pravi, da je bilo njeno življenje kar težko. Kljub vsemu ima rada izzive, gleda jih s pozitivne plati, zato je tudi sprejela sodelovanje v Kmetiji - udeležila se je je kot novinarka in o dogajanju v njej napisala knjigo.

Alenka je odločna in razumna ženska. Svoji Tini je bila stroga mamica; pa vendar jo zna vnukinja Ela popolnoma razorožiti …

Kaj ste najraje, v čem najbolj uživate?

Najrajši sem ženska, to se mi zdi res super in pravi privilegij! Pa moške lahko sekiramo in jih držimo za kravateljc! Zelo rada sem prijateljica in zelo rada imam prijateljice. Izredno uživam tudi kot novinarka – v pisanju, delanju intervjujev, v zadnjem času pa neskončno uživam tudi v dajanju intervjujev – toliko let sem jaz spraševala druge, zdaj pa končno tudi oni sprašujejo mene! V tem res uživam!
Z leti sem tudi vse bolj samozavestna, cenim samo sebe in ne pustim, da bi mi to kdo kratil ali kvaril. Mislim, da sem čisto v redu človek.

Kaj vam pomeni materinstvo?

Hm, moja hči pravi, da sploh še nisem sprejela vloge matere – to je najina interna šala, seveda, čeprav je res ona dostikrat in v veliko razmišljanjih in reakcijah bolj zrela kot jaz. Sicer pa zelo uživam v vlogi matere, ker imam res krasno hčer, s katero se da vse pogovoriti že od malega, s katero sva v bistvu najboljši prijateljici. Zdaj vloga matere ni več potrebna – zdaj sem bolj potrebna kot babica. In prijateljica, svetovalka. Tako kot ona meni.

Kaj mi pomeni tista drobna, zvijajoča se štručka z brezzobimi dlesnimi – pomeni mi neskončno srečo! Ko se mi nasmeje, sem samo njena! Ji oprostim za vse trenutke, ko je sitna, ko joka, ko kar nekaj teži. Najrajši imam, ko sva čisto sami, brez mamice – takrat je samo moja in komunicirava samo midve – granny-baby talk – takrat je najslajše, takrat se "štekava." Totalno! Absolutno! Ali ko je z nama še moj pes in se mu skupaj smejiva. Noro dobro! Takih občutkov prej nisem poznala.

Zakaj imate samo enega otroka?

Ker sem imela kar zaj… življenje. Tudi po svoji krivdi, seveda. Nisem znala (in še vedno ne znam) izbirati pravih moških. Danes mi je seveda žal, da nimam vsaj še enega ali dveh otrok poleg Tine. Otroci so super egoistična "naložba" za starost. Obiskujejo te, ti delajo težave, nikoli ti ni dolgčas … (smeh).

Kaj menite o edincih?

Edinci so sami po sebi čisto v redu "froci," morda le včasih malo bolj samotni – ker nimajo ob sebi vedno tovariša za igro, morda res malo bolj egoistični, ker so pač sami in dobijo več ali manj vse – ni pa nujno; morda bolj razvajeni ali pa brihtni, ker dobijo vso pozornost svojih staršev … to ima lahko dobre in slabe plati.

Kakšno je bilo otroštvo vaše hčerke?

Upam, da dokaj srečno, ker je imela poleg mene, ki sem veliko delala, ker sem bila pač samohranilka, tudi babico in dedka, ki sta se kar veliko ukvarjala z njo in sem jima zelo hvaležna za to (žal sta pokojna), pa tudi z očetom je vedno imela in še ima redne stike in lep odnos. Je bila pa velikokrat tudi sama, čeprav tega ni marala – jaz sem včasih, na radiu, velikokrat delala tudi zvečer.

Ste bili stroga mamica?

Zelo. Bila sem sicer zelo potrpežljiva, permisivna, razumevajoča, ampak do neke mere. Ko se je zalomilo, … sem bila tudi zelo huda. Bila sem pač oče in mama hkrati. Ko sem delala intervju s pokojnim dr. Rugljem – saj veste, kakšno negativno mnenje je imel on o samohranilkah – da uničijo svoje otroke – me je na koncu intervjuja ponosno stisnil k sebi, ko sem mu povedala, da sem več ali manj sama vzgojila hčer in da pridno študira na fakulteti – in mi čestital. Sem bila kar ganjena!

Kdaj je ženska zrela za materinstvo?

Uh, nekatere nikoli! To je res težko reči. Nekatere mamice so zrele pri dvajsetih – ker to morajo postati z otrokom in zaradi otroka, nekatere niso pri štiridesetih. Res ne bi znala definirati, postaviti meje.

Je seks v zakonu pomemben? Je prav, da ga matere, ki se izgovarjajo na preobremenjenost, potiskajo na stranski tir? Je manj pomemben od gospodinjstva?

Mene vprašate?! Pojma nimam! (smeh) Seveda, da je pomemben – bolj kot vsi otroci in umazana posoda in prah pod omarami skupaj! Najprej dober seks, potem pa šele vse ostalo! Posoda počaka! No, edino otroci včasih ne morejo počakati! (smeh)

Bi v svojem življenju kaj spremenili, če bi imeli možnost?

Težko vprašanje. Itak ne morem in, če spremeniš eno stvar, se porušijo tudi vse druge … Ne, lahko rečem, da sem vedno ubogala in poslušala svoje srce, da sem šla po poti srca in ne razuma … in da mi ni žal! Takšna pač sem. To me ohranja mlado, otroško odprto. Na nek način.

Bi šli še enkrat v Kmetijo?

Pa - se bo slišalo čudno – ampak bi šla. Celo z istimi ljudmi bi šla. Še enkrat. Po nove izkušnje. Kar te ne ubije, te utrdi! Tudi mene je. Upam.

V Kmetiji je nastala tudi vaša knjiga. Kaj najdemo v njej?

O, to pa je moja ljubica, na katero sem zelo ponosna! V njej sem opisovala predvsem to, kako sem sama doživljala kmetijo in ljudi tam gori, kakšen odnos sem imela z njimi, kako sem jih spoznavala, odkrivala njih in sebe z njimi … Dobesedno sem prepisala dnevnik, ki sem ga pisala v Kmetiji – z vsemi grdimi besedami vred, saj sem opazila, da nisem preklinjala, ko sem govorila pred kamero, v dnevniku pa sem – prav zanimivo! V knjigi je tudi nekaj pikantnih skrivnosti, kakšen seks, o katerem še niste nič vedeli …