Brskam in iščem najboljšo kombinacijo, razmišljam o jogurtu z misliji, vendar ... nič, bom ostala pri klasiki! Črn kruh, česnov namaz in - pesa, seveda! Ko čakam, da opekač opravi svoje, mi uspe umiti zobe in se celo počesati. Seveda, za mizo je treba sesti urejen! Nato si razgrnem pogrinjek, priložim prtiček, si zložim pol kozarca pese v skodelico, pripravim nož in si nalijem še kozarec mleka - da ni preveč dolgočasno, dodam žličko kakava.

Še vedno bosa in v pižami zasedem svoje mesto in se počutim kot kraljična, ko na debelo mažem česnov namaz na opečenec. Zalotim se, da se nasmiham sama sebi. To se mi zadnje čase pogosto dogaja. Ko dobim prvo brco v levo rebro, vem, da se mi dan ne more lepše začeti. Uživam v zajtrku, medtem ko zunaj lije kot iz škafa. Nato vstane oče mojega otroka; ves krmežljav pride v kuhinjo, vidim, da mu že na daleč nekaj smrdi (le kaj!), in ko se približa, reče: »Spet pesa?! Moj bog, ta otrok se bo sigurno rodil čisto rdeč!«

»Ja, dragi, dobro jutro tudi tebi!«