Prvi meseci z mamico …

Izpostavljamo, da dojenje ni samo hranjenje dojenčka, je veliko več. Mamica in otrok ohranjata tesno vez, ki je obstajala, ko je bil otrok še v maternici. Otroku daje občutek varnosti, ki je v prvih mesecih zelo pomemben. Sestava mleka je prilagojena otroku takoj po rojstvu , ko je prekinjena popkovina in postane otrok odvisen od hrane, ki jo dobi skozi usta. Materino mleko vsebuje mnoge zaščitne snovi, ki otroka varujejo pred okužbami in vsebuje sestavine, ki zagotavljajo skladen razvoj vseh otrokovih organov. V nekaterih primerih pa kljub veliki želji matere in njenem trudu, da bi dojila, dojenje ni mogoče, ker preprosto nima dovolj mleka, ali pa ji je odsvetovano zaradi zdravstvenih razlogov. V taki situaciji je zelo pomembno, da mati, ki ne more dojiti svojega dojenčka, nima kakršnegakoli občutka krivde, ker je tu neupravičen in je lahko celo škodljiv za njun odnos. Dojenčku ponudite prilagojeno začetno mlečno formulo, ki je zadovoljivo nadomestilo materinega mleka.

Dojenček raste in iz dneva v dan postaja bolj radoveden.

Dojenčku se med drugim in tretjim mesecem začnejo razvijati čutila. Ostrina vida se izboljšuje, zato lažje prepoznava kontrastne podlage, začne razločevati geometrijske like od ozadja in prepoznava kompleksnejše predmete, kot je na primer obraz staršev. Po tretjem mesecu izboljša fokusiranje predmetov in začne s postopnim razločevanjem posameznih barv, predvsem dobro osvetljenih, zato je dobro, da mu gledanje olajšate z živimi barvami. Kar pa verjetno niste vedeli – kljub temu da je tako majhen, ima že od rojstva dobro razvit tip, pri treh mesecih pa se počasi začne dotikati predmetov, pri šestih začne raziskovati z usti, kasneje pa še z rokami. Da se bo lažje zavedal samega sebe, je priporočljivo, da se ga čim več dotikate in ga božate. Strokovnjaki so ugotovili, da že novorojenček prepozna mamo po vonju, če ga doji vsaj teden dni. Všeč mu je vonj po mleku, jagodah, bananah, čokoladi itd., ne mara pa vonja po amoniaku, gnilih jajcih in ribah. Prav tako ima dobro razvit okus – najraje ima sladkega, kar je najverjetneje posledica sladkastega okusa materinega mleka. Okoli četrtega meseca ga začne “zanimati” slana hrana, s čimer nakazuje pripravljenost za sprejemanje goste hrane. Že po treh dneh ločijo mamin glas od tujega, dojenčkove možnosti razločevanja glasov naj bi bile celo boljše kot pri odraslih osebah. V približno četrtem mesecu starosti tudi ponoči seže za predmetom, ki oddaja zvok.

Primarna naloga otroka je igra, skozi katero raziskuje, spoznava nove stvari, se uči …

Pri štirih mesecih začne otrok intenzivneje izkazovati svoje potrebe, čustvovanja in igrivost. Predvsem si želi pozornosti in nežnosti mamice in očka, zato se igrajte in komunicirajte z njim čim več. Pet mesecev stari otroci se po navadi že veliko oglašajo, spuščajo glasove, kot so ma-ma, ba-ba itd., grulijo in vriskajo. Gre za prirojeno oglašanje, saj se otroci po vsem svetu oglašajo enako, ne glede na jezikovne dispozicije okolja, v katerem se nahajajo. Izražajo čustva s pomočjo mimike, gestikuliranja in glasov. Razpoloženje mamice in očka prepozna po barvi glasu, zato se nanj obračajte s sproščenim in milim glasom, razlagajte mu, kaj počnete, se smejte ... Dojenčka začnejo zanimati tudi igrače, všeč so mu mehke, ki jih lahko stiska in daje v usta, zanimive pa tudi takšne, ki spuščajo zvoke. Uživa v njihovem metanju naokrog in potem jih skuša ponovno doseči. Izkoristite tople dneve in ga peljite v naravo, pogrnite odejo in se z njim igrajte.

Naj bo ves čas zabavno, zato preprečite okužbe!

Ugotovili so, da so otroci v prvih letih življenja najbolj dovzetni za različne okužbe. Vsi dojenčki, tudi dojeni, in majhni otroci so izpostavljeni tveganju za okužbo z rotavirusi. V Sloveniji najpogosteje obolevajo v starosti od enega do dveh let. To je čas, ko mamica odide v službo, otrok pa v varstvo. Rotavirusi so zelo kužni virusi in se hitro širijo preko umazanih rok, igrač in površin. V družini se virusi z bolnih otrok pogosto prenesejo na ostale družinske člane.

Prvi znaki rotavirusne okužbe so bolečine v trebuhu, bruhanje in vročina. Sledi driska, pojavijo pa se lahko tudi prehladni znaki. Posledica pogoste driske in bruhanja je izguba tekočine, kar lahko povzroči tudi dehidracijo, zaradi katere nekateri otroci potrebujejo celo bolnišnično zdravljenje.

Rotavirusnim okužbam se lahko izognemo, če jih preprečimo pravočasno. Za omejevanje prenosa rotavirusne okužbe v domačem okolju je zelo pomembno, da skrbimo za osebno higieno – torej da pogosto in temeljito umivamo roke otrok, kar zahtevamo tudi od oseb, ki skrbijo za njihovo nego, pravilno in higiensko odstranjevanje rabljenih pleničk ter pogosto čiščenje površin, predmetov in igrač v otrokovi okolici.

O preprečevanju rotavirusnih okužb se lahko pogovorite z izbranim otrokovim pediatrom.

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na