Dejansko je jecljanje pri otrocih pogostejše, kot ste mislili. Strokovnjaki z različnih inštitutov so ugotovili, da približno 11 odstotkov otrok, starih okrog štiri leta, jeclja. To je t. i. razvojno jecljanje, ki kasneje izzveni. V tem obdobju se otrokov govor razvija in je to normalni zastoj v govoru. To pa se kaže tako, da otrok določen glas podaljša oz. ponovi, ponavlja pa tudi lahko zloge v določenih besedah.

Podatki, ki so nastali na podlagi preučevanja kar 1600 otrok, kažejo, da jeclja več dečkov kot deklic. Tako navajajo v Medixal Expressu.

''To spoznanje priča, da starši, ki čakajo, da jecljanje mine samo od sebe, ne delajo ničesar narobe. Pravzaprav se dejansko to tudi zgodi. Po novem staršem svetujejo, naj počakajo, da mine 12 mesecev od začetka jecljanja. Tako lahko ugotovijo, ali bo otrok sam od sebe prenehal jecljati,'' pravi vodja študije Sheena Reilly.

Če jecljanje ne izzveni …

Seveda pa tega ne smete upoštevati pri otrocih, ki zaradi govorno-jezikovne motnje ne marajo komunicirati z drugimi in se zapirajo vase. Ustrezno morate reagirati, če se otrok te motnje zaveda in zaradi tega pogosto joka, če se mu tresejo ustnice, če ima pri izgovarjanju napete obrazne in vratne mišice, namesto ponavljanja zlogov, pa začne vstavljati v besedo nevtralne glasove.

Če jecljanje ne izgine, je potrebno otroka odpeljati k logopedu.