Sanja Poljšak Pesan je mamica treh otrok, žena ljubečega soproga Marka in pevka, ki je pred dvema letoma trepetala na velikem odru šova Slovenija ima talent. Kako zelo se je njihovo življenje spremenilo od takrat! Ne le, da živi glasbene sanje, uresničili so tudi tisto, kar si je družina želela že dolgo, dolgo časa. "Po skoraj osmih letih življenja v dveh sobicah smo letošnje poletje skoraj dokončali svojo pravljično bajtico. Otroci so tako dobili vsak svojo sobo, midva z možem pa po 13 letih skupnega življenja celo svojo spalnico," je iskrečih oči povedala Sanja in dodala, da zdaj res ni več nobenega izgovora ali razloga, da ne bi še povečali družine.  "A me skrbi, saj se vsi trije otroci kljub temu, da imajo vsak svojo sobo in posteljo, vsak večer še vedno potuhnejo pod najino odejo."

S simpatično mamico smo poklepetali o družinskih radostih v prazničnih dneh in njeni pevski karieri. Sanjina ljubeča in skromna družina je resnično nekaj posebnega. Sreče ne iščejo, slednja najde pot v njihov topel dom kar sama ...

Se veselite veselega decembra? Kako običajno preživljate skupne popoldneve?

Ta predpraznični čas nam mine še hitreje kot ostali meseci v letu. Čeprav je ta mesec še bolj deloven kot ostali, se mi zdi, da vse napore in obveznosti vsi lažje prenašamo in opravljamo ravno zaradi veselega pričakovanja v zraku, vznemirjenosti otrok in vsesplošnega prazničnega vzdušja, ki zaznamujejo prav vsak decembrski dan. Ker so otroci že samo skoraj vsi šolarji, imajo tudi oni že svoje popoldanske obveznosti, zato se največkrat vidimo šele proti večeru ali pozno popoldne. Tudi moji nastopi se zelo redko zavlečejo v pozne večerne ure, zato gredo, če je le mogoče, največkrat tudi oni zraven. So pa zato vikendi tisti samo naši, ki predstavljajo dneve za "odklop", ali v kinu, na kopališču, sankališču, v lutkovnem gledališču ali še najlepše – na sprehodu v naravi ...

Kako boste okrasili dom za letošnje praznike?

Po pravici povedano ne damo veliko na raznobarvno svetlečo kramo iz trgovskih centrov. Vsako leto sami v gozdu naberemo smrečje, storže in podobno, posušimo nekaj orehov in pomarančnih režljev in z otroki naredimo adventni venček. Hišo pa okrasimo z različnimi umetninami, ki jih otroci naredijo sami v vrtcu ali šoli. Tudi po smreko se odpravimo sami v gozd, saj je to vedno znova najlepši in najbolj nepozaben del praznikov za otroke. Ko sveže odsekano smrečico ali jelko postavimo v sobo, naša hiša dejansko "diši" po božiču.

Sama se ravno ne morem pohvaliti s kuharskim ali pekovskim talentom. Najbrž tudi zato, ker mi tega talenta ni bilo nikoli treba razviti, saj ima ta talent in ljubezen do kuhanja moj mož. Verjetno je to, da doma nimamo pečice, še en izgovor več, da mi ni treba posegati po kuharskih knjigah. Ker smo od svojih babic nekoliko oddaljeni in jih zato ne vidimo prav pogosto, so ponavadi one tiste mojstrice, ki svoj dragoceni čas in znanje z vnuki preživijo ravno ob tovrstnih zabavnih trenutkih, kot je peka piškotov ali mletje orehov za potico ...

Kaj običajno pri vas doma prinesejo dobri možje – se odločate za skromnejša darila ali takšna večje vrednosti?

Dobri možje sicer vedno najdejo pot do naše hiške, saj so otroci resnično zelo pridni (pa ne povejte jim, da sem to rekla). Darila, ki jih prinesejo, niso nikoli velikih vrednosti, sploh zato ker so otroci trije. Gre bolj za razne simbolične drobnarije, ki jih potrebujejo in so jih obenem veseli. Je pa tudi res, da otroci tudi v svojih pismih in željah Božičku ali Miklavžu nikoli ne pretiravajo in so dokaj skromni, sploh zato ker se zavedajo, da morajo dobri možje obdariti veliko otrok. Kot je rekla zadnjič mala Maša: "Mami,  jaz nič ne rabim, naj prinese raje tistim otrokom, ki nimajo toliko igrač kot jaz ..."

Kaj je v vaši družini najbolj zaznamovalo jesenske dni?

Jesen se je sicer že dodobra prevesila v zimo, a ves ta čas najbolj zaznamuje naš novi prvošolček. Moj drugi sin, Matija, je namreč pogumno zakorakal v prvi razred. Čeprav smo vstop v šolo že enkrat doživeli pri nas, pa je od tega že celih 7 let (Miha je namreč že sedmošolec), zato sva z možem ta september dogodek doživljala ravno tako čustveno kot prvič.

Zagotovo vam uspe najti čas tudi za tisto, o čemer ste nekoč le sanjali, kajne?

Da, res je, kljub vsem službenim, študijskim in družinskim obveznostim si moram vzeti tudi čas za glasbo. In ta čas največkrat preživim s svojim novim pianistom, Blažem Jurjevčičem, ki ga verjetno vsi poznate kot enega najvidnejših slovenskih pianistov in korepetitorja naših najuspešnejših pevk. Z Blažem sva začela sodelovati to poletje in v veliko čast ter veselje mi je ustvarjati ob takem talentu in mentorju, saj si ob njem nabiram vedno nove in dragocene glasbene izkušnje. Potem ko se je moj jesenski singel "On ne zna" kar sedem tednov držal na prvih dveh mestih Valove lestvice Stop pops 20, smo se z mojo novo glasbeno skupino še bolj pridno in odločno lotili ustvarjanja novih avtorskih skladb, ki bodo predvidoma prihodnje leto izšle na mojem prvem albumu. Medtem ko z Blažem v duetu ves čas nastopava, pa začnemo s skupino s promocijskimi nastopi to pomlad. Skratka, ta del mojega življenja mi daje energijo, moči in voljo, da sem lahko uspešna tudi na vseh drugih področjih svojega življenja in ustvarjanja.

 Z veselo novico se lahko pohvali tudi Mirna Reynolds.

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali se nam samo pridružite s klikom na