Z Nihado Prnjavorac smo poklepetali o njenem otroštvu, saj ji je prav organizacija UNICEF pomagala, da je odraščala na Hrvaškem in da je imela zvezke za šolo. Pot jo je nato med študijem popeljala tudi v Slovenijo, kjer se je odločila, da se priključi UNICEF-ovim Staršem otrok sveta, mesečnim darovalcem, ki redno, vsak mesec prispevajo poljubno izbran znesek svojih sredstev za pomoč otrokom v državah v razvoju. Z zbranimi sredstvi UNICEF izvaja dolgoročne razvojne programe pomoči otrokom v manj razvitem svetu – zagotavlja jim osnovno zdravstveno varstvo, čisto pitno vodo in sanitarne naprave, prehranske dodatke, osnovno izobraževanje ter zaščito v izjemno hudih okoliščinah. Program Starši otrok sveta se od posvojitev na daljavo oziroma botrstev razlikuje v tem, da posamezniki s svojimi sredstvi ne pomagajo zgolj enemu, temveč vsem otrokom, ki potrebujejo pomoč v lokalnem okolju (npr. izgradnja šole, usposabljanje učiteljev, izgradnja vodnjaka …).

Kako bi vas opisali prijatelji? Kakšna oseba ste?

Pravim, da sem pozitivna in optimistična oseba. Rada se učim novih stvari, rada potujem, spoznavam nove kulture, nove države, rada imam življenje in ljudi. Moja družina in prijatelji so mi najdragocenejši in najpomembnejši v življenju. Kolegi s fakultete pa po navadi pravijo, da sem pridna …

Česa se najbolj spomnite iz otroštva? Kaj vas je najbolj zaznamovalo?

Težko je najti le nekaj posebnega, saj se moje življenje nekako deli na pred in po vojni. V tistem delu pred - najbolj se spomnim družinskega življenja, obiskov pri babici in dedku, pri katerima se je med vikendi zbrala širša družina. Imam še sestro in dva nečaka, z njimi sem zelo povezana. Ko smo bili otroci, smo se igrali po svoje, imeli smo kup peska, iz katerega smo gradili gradove, hišice, ceste, cela mesta …

Ko se je začela vojna, se je vse spremenilo. Z mamo in sestro sem bila na Hrvaškem in se najbolj spomnim občutka negotovosti, sploh nismo vedeli, kaj nam bo prinesel naslednji dan. Prav zaradi tega smo verjetno še danes zelo povezani. Različne organizacije so nam takrat pomagale oditi iz Bosne. Spomnim se, da smo dobivali pisma od otrok iz Evrope, kot podporo, spomnim se modrih zvezkov, prav od UNICEF-a … da smo se vsak dan dve uri vozili v šolo v Split, učenja množenja in deljenja, da nama je mama pripravljala sendviče, ker sva dejansko bili cel dan v šoli …

Čeprav ne glede na vse ne morem reči, da sem imela popolnoma slabo otroštvo, ni bilo normalno in ni bilo enako, kot so ga imeli drugi otroci ... Vse skupaj je iz mene naredilo osebo, kakšna sem danes. Dejansko sem se naučila, da vedno vidim v vsem dobro stran.

Imela sem srečo, da sem vedno srečala dobre ljudje in to me še danes spremlja - to je moje najdragocenejše darilo.

Ste zato odprli svoje srce in ste danes predstavnica UNICEF-ovih Staršev otrok sveta?

Med drugim je moj odgovor 'da'. Zelo rada pomagam, sem prostovoljka. Že od prvega letnika sem v Sarajevu delala kot prostovoljka v različnih organizacijah. Navajena sem, da delam več, kot je minimalno ali nujno ... In seveda, zakaj ne bi nadaljevala tudi v Sloveniji ...

Za družino Starši otrok sveta sem prvič slišala, ko smo na fakulteti imeli UNICEF-ovo predstavitev in cela zgodba me je takrat zelo ganila. Vsakdo po svojih močeh pomaga - je prostovoljec v domu za starejše, pri otrocih ipd. Ljudje včasih rabimo samo nasmeh, objem, lepo besedo, ampak po drugi strani - za hrano, zdravila, cepiva ipd. je potreben tudi denar in zaradi tega sem se odločila, da bo nekaj moje pomoči tudi v takšni obliki. Verjamem, da imamo vsi nekakšen namen v življenju in mogoče je moj prav ta, da pomagam tistim, ki potrebujejo pomoč. Občutek pa je res čudovit!

Kako vas je pot popeljala v Slovenijo?

Fakulteto sem končala na Univerzi v Sarajevu. Takrat, ko sem bila še vedno študentka, sem prostovoljno delala v mednarodni organizaciji, ki promovira izobraževanje in študentske izmenjave. Tako sem vedela, kakšne možnosti obstajajo za mlade. Po dveh letih službe v zasebnem podjetju sem ugotovila, da potrebujem več znanja, da želim doseči nekaj več v življenju in v službi, zato sem se prijavila za štipendijo.

Slovenijo sem poznala že od prej, večkrat sem bila v Ljubljani, Mariboru, na obali, tukaj imam zelo dobre prijatelje. "Zelena dežela" je za mene bila logična izbira, še posebej, ko sem ugotovila, da ima Univerza v Mariboru odličen magistrski program, točno to, kar me zanima in kar bi se rada učila. Dobila sem štipendijo in odpotovala v Maribor ter se naučila slovenščine. Poleg tega je Slovenija resnično čudovita, tako lepa in zelena; resnično sem srečna, da živim tukaj.

V Vid in Pero šovu so vam izpolnili dolgoletno željo, da na lastne oči spoznate delo UNICEF-ove delegacije na terenu. Kaj pričakujete od obiska v Zambiji? Kako bo to vplivalo na vas?

To pa je resnično bilo največje presenečenje v mojem življenju in sem zelo, zelo srečna in hvaležna, da sem dobila takšno priložnost. Vedno me je zanimalo, kako delujejo neprofitne organizacije, kako poteka celotni proces od darovalcev do ljudi, ki jim je pomoč namenjena, v našem primeru, otrokom. Obisk Zambije, pa še s takšno organizacijo, je resnično izkušnja, ki ti lahko spremeni življenje. Upam, da mi bo to dalo novi vpogled v delo UNICEF-a ali na splošno v delo humanitarnih organizacij. Seveda pričakujem, da se bom veliko naučila. V UNICEF-u Slovenija so zelo prijazni in so mi že predstavili, kako bo vse potekalo. Obljubili so mi, da me bodo sproti učili, kako delajo ... Komaj čakam! Še posebej se veselim, da bom srečala otroke!

Pošljite nam risbice za zambijske otroke!

Nihada Prnjavorac pa bo v Zambiji od 4. 8. 2013 do 10. 8. 2013. S seboj bo nesla risbice slovenskih otrok in jih podarila malčkom v Zambiji, za darilo pa jim bo dala tudi barvice, šilčke, papir ... Otroci v Zambiji bodo tako lahko narisali svoje risbice in jih preko Nihade poslali slovenskim otrokom. Sodelujejo lahko vsi otroci, ki želijo svojo risbico poslati otrokom v Zambijo. Risbice pošljite na naslov: Pro Plus d.o.o., Bibaleze.si, Kranjčeva ulica 26, 1000 Ljubljana (pripis: Zambija). Zbiramo jih od 28. 6. 2013 do 1.8. 2013. Afriške otroke boste zagotovo neizmerno razveselili z umetninami vaših malčkov (ki jih bomo tudi objavili v članku na spletnem portalu Bibaleze.si v začetku avgusta), v zahvalo pa vam bodo oni poslali svoje. Ogledali pa si jih boste lahko v prispevku, objavljenem na spletnem portalu Bibaleze.si v sredini avgusta.

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na