Ko sem prišla v porodnišnico Celje, so me dali na CTG. Tam sem že imela rahle popadke, ki pa jih jaz sama nisem čutila. Ker je bilo otekanje vode prehitro, so me z rešilcem peljali v UKC Ljubljana.

Tam sem bila do ponedeljka na opazovanju, dokler me ni pogledal ginekolog in rekel, da sem odprta 4 cm in da bom šla rodit. Mislila sem, da me bo strah, ampak ko sem odšla po svoje stvari in dol v porodno sobo, sem bila sproščena bolj kot nikoli prej. Ko sem prišla v porodno sobo, sem obvestila fanta, da je prišel pravočasno. V porodno sem prišla ob 11.10, moj fant pa ob 12.45. Ko sem bila tam pripravljena za porod, so me babice spraševale, kako se počutim, če čutim popadke, jaz pa še kar nič nisem čutila. Vmes so mi dajale v podpisovanje razne papirje. V porodni sobi mi je bilo zelo zanimivo, saj je bilo nekaj novega, spoznala sem babice, ki so bile do mene zlate ...

Ker po dveh urah nisem dobila svojih popadkov, bila pa sem odprta že 6 cm, so mi dali malo umetnih popadkov. Ko so se umetni popadki začeli, je bilo še naprej zelo zabavno. Ko so se začeli resni popadki, je bila ura 15.30. Dobro, da sem imela zraven partnerja. Ni bilo hudo, ampak mi je bil v veliko pomoč. Sploh pri potiskanju, dihanju in pitju vode.

Na koncu sem trikrat pritisnila in na svet je ob 16.08 prišel fantek po imenu Nick, težek 2170 gramov in velik 45,5 centimetra. Tako, punce, kar pogumno! Ni tako grozno, kot je videti. Meni je bil porod nekaj najlepšega in bo to tudi ostalo.

*Fotografija je simbolična. Zgodbo smo prejeli v zasebnem sporočilu na Facebooku, kontakt hranimo v uredništvu.