Zelje preprečuje bolezni

Zeljnate glave so poznali in gojili že v prazgodovini, prav poseben ugled so uživale pri Rimljanih. In prav njihov način konzerviranja zelja se je ohranil mnoga leta – to je potresanje zelnatih glav s soljo in prelivanje s kisom. Shranili so jih v glinenih posodah. Danes pa se gospodinje najprej lotijo rezanja zelnatih glav na trakove, nato soljenja, obenem pa vedo, da se morajo v posodi razviti kvasne glivice in bakterija mlečne kisline. Če želite, da bo vaš otrok čim bolj zdrav, ga spodbudite, da uživa kislo zelje v solati, kajti le-to vsebuje ogromno vitamina C.

Dokazano je, da z zadostno količino vitamina C, krepite svoj obrambni sistem. James Cook se je tega dobro zavedal, zato je po nasvetu nemškega naravoslovca Georga Forsterja na potovanje s sabo vzel 60 sodov kislega zelja ter s tem rešil posadko pred skorbutom.

Če želite v telo vnesti še večjo količino vitamina C, potem pripravite razsol iz zelja in rdeče pese. Ta recept vam bo pomagal premagati spomladansko utrujenost.

Po mnenju dr. Jorga Zittlaua in dr. Norberta Kriegischa kislo zelje preprečuje naslednje bolezni: angino pektoris, prehlad, aterosklerozo, srčni infarkt, golšavost, črevesni rak in osteoporozo, pomaga pa pri premagovanju težav z neješčostjo, motnjami v presnovi maščob, slabim pomnjenjem, zaprtostjo in vnetjem dlesni. Poleg vitamina C vsebuje zelo veliko vitamina B12, zato strokovnjaka za prehrano, Klaus Oberbeil in Christiane Lentz, trdita: ''Vitamin B12 je popolnoma nenadomestljiv za duševno svežino, dobro razpoloženje, odpornost proti stresu, za možganski in živčni sistem, presnovo železa, nastajanje rdečih krvničk … za celično rast, nastajanje kosti, izrabo maščob …''

Recepti

Pozimi lahko iz kislega zelja zvijete okusne sarme, poleti pa kar iz sladkega. Na Štajerskem in v Prekmurju zelo pogosto zraven jedi postrežejo rdeče in zeleno zelje, zabeljeno z bučnim oljem. In kdo ne pozna jote? Odlična jed iz kislega zelja, suhega mesa, krompirja in fižola, ki vam bo teknila tudi za pozno dopoldansko malico, obenem pa je zelo nasitna, tako da boste lahko preskočili kosilo. Če obožujete nenavadne okuse, lahko pripravite specialiteto iz kislega zelja, fig in pečenega piščanca ali pa zraven zelja kombinirate narezana jabolka in raco. V Italiji je znana bolonjska mineštra iz zelja, kolerabe, pora, ohrovta, korenja in paradižnika, zraven pa seveda sodijo makaroni s parmezanom. Rusi in Ukrajinci si dostikrat potešijo lakoto z zimskim borščem, pripravljenim iz korenja, peteršiljeve korenine, zelene, krompirja, čebule, zelja, rdeče pese, paradižnikove mezge, moke, šunke, soli, popra, kisa in kisle smetane.

Če vam že zmanjkuje idej, s čim bi postregli zelje, naj vam priporočimo zelje, zmešano s kašo, ki ga gorenjske kuharice zelo rade pripravijo.

1 kg zelja
1 kg kaše
sol
15 dag ocvirkov ali zaseke

Priprava

Zelje kuhajte v velikem loncu, polnem vode. Kašo preberite in operite z vročo vodo. Ko zelje še ni popolnoma skuhano, dodajte kašo, solite in kuhajte na zmernem ognju. Za boljši okus na koncu zabelite z ocvirki ali zaseko.

Odlično je tudi zapečeno zelje v pečici.

Sestavine

1 srednja zelnata glava
2 skodelici kisle smetane
2 žlici olja
malo drobtin
poper
sol

Priprava

Zelje narežete na večje kose in ga skuhate v slani vodi. Ko se zelje zmehča, ga odcedite in razporedite po pekaču. Potresete z drobtinami, solite, poprate, pokapljate z oljem in prelijete s kislo smetano. Pečete 10 minut pri visoki temperaturi.