"Šele po tretjem porodu sem izvedela za diastazo rektusov. Pa ne v zdravstveni ustanovi, na primer v porodnišnici ali pri ginekologu, temveč na vadbi za dojenčke. Ena izmed mamic je imela resne težave, saj je imela par centimetrov razmika," je opozorila bralka. "Po pogovoru z drugimi mamicami sem ugotovila, da še zdaleč nisem edina. Ena je celo rekla, da se ji zdi nekakšna tabu tema, o kateri se šele zdaj več govori," je dodala.

Tudi zato smo se lotili "tabu teme". Z Darijo Šćepanović, ki je zagotovo najboljši naslov v Sloveniji, če imate težave z diastazo rektusov. Je predsednica Sekcije fizioterapevtov za zdravje žensk, ki deluje v okviru Združenja fizioterapevtov Slovenije. Od leta 2011 je kot fizioterapevtka specialistka zaposlena na Ginekološki kliniki v Ljubljani. Področje njenega strokovnega in raziskovalnega dela je zdravje žensk, predvsem urinska in fekalna inkontinenca ter zdravljenje mišično skeletnih težav v nosečnosti in po porodu.

Kaj je diastaza rektusov?

Diastaza rektusov lahko največkrat nastane med nosečnostjo, lahko pa tudi po porodu. Je prekomeren razmik preme trebušne mišice vzdolž bele črte (linea albe). Po porodu je koža na trebuhu brazdasta, polna strij, trebuh visi, ob povečanem pritisku v trebušni votlini se v višini popka, pod popkom ali nad popkom naredi greben. Greben je lahko prisoten po celotni dolžini diastaze.

V mejah normale je, če se trebušna mišica zaradi rastočega trebuha v nosečnosti razmakne za do dva centimetra, če je razmik večji, že govorimo o patološkem razmiku. "Ženske predvsem moti trebuh, ki ostane po porodu, in jih že čez nekaj mesecev sprašujejo, ali so spet noseče. Gre pa pač za trebušne mišice, ki niso nujno razmaknjene samo po širini, temveč tudi po dolžini. Mogoče nas takrat še bolj skrbi," je povedala Darija Šćepanović.

Zakaj nastane?

Najverjetneje gre za vpliv hormonov, ki mehčajo vezivno tkivo, in pritiska maternice na trebušno steno. Tveganje je večje pri večplodnih nosečnostih, pri nosečnicah s težjimi dojenčki, pri starejših nosečnicah, v primeru prekomerne količine plodovnice, pri ženskah, ki so bile telesno nedejavne pred nosečnostjo, pa tudi, če so bile prekomerno aktivne med nosečnostjo oziroma je bila vadba nepravilna. Z več porodi se načeloma ne poveča možnost za večji razmik, prav tako zaradi razmika ni treba čakati z zanositvijo. Le bolj pozoren je treba biti in nosečnico še bolj natančno spremljati.

V ospredju pa sta po besedah Darije Šćepanović dva dejavnika tveganja: prirojena slabost vezivnega tkiva in močna trebušna stena pri športnicah, tako vrhunskih kot tudi zelo aktivnih rekreativnih. Takrat so mišice na trebuhu tako močne, da se ob rastočem trebuhu ne raztezajo, ampak se razmaknejo na stran. Umikajo se samo osrednje, zato nastane diastaza. In največkrat so ravno slednje po porodu zelo prizadete zaradi "slabega" videza, saj so bile do zdaj vajene ploskega in lepega trebuha.

Telo se spreminja devet mesecev in pri čisto vseh nosečnicah je razmik zaradi rastočega trebuha, medtem ko ima proti koncu nosečnosti približno 60 odstotkov žensk povečano diastazo rektusov za vsaj dva centimetra; številko so potrdili tudi z raziskavo opravljeno v ljubljanski porodnišnici. Primerov, ko je razmik deset, 15, celo 20 prstov, ko so trebušne mišice praktično na strani, pa je okoli 20 odstotkov, je razložila.

Težave, ki se pojavijo

Trebušne mišice so opora notranjim organom. Če je trebušna stena raztegnjena, organi nimajo opore. "Predvsem govorimo o maternici, nožnici, sečnem mehurju, črevesju." V nekaj mesecih ali v letu, dveh po porodu lahko organi spremenijo lego oziroma lahko celo začnejo lesti skozi telesne odprtine. "Takrat se lahko pojavi zdrs maternice, zdrs nožnice, sprednje, zadnje stene, zdrs sečnega mehurja. To so neprijetni zapleti. Ženske se tega ne zavedajo, še posebej tiste, ki jim estetika, lep videz in močne mišice ne predstavljajo velikega pomena v življenju. Ne vedo pa, da je funkcija trebušnih mišic zelo pomembna," je povedala. "Je veliko več kot samo videz."

Lahko se pojavijo bolečine v križu in medenici, slaba telesna drža, brez opore za pritiskanje je lahko oteženo odvajanje blata. Lahko se pojavi kila. Hujši zaplet se lahko zgodi tudi med porodom, saj ženska pri veliki diastazi ne čuti trebušnih mišic in ne more sodelovati. Imeli so že primere, ko je bil potreben nujen carski rez zaradi zastoja poroda.

Tako lahko sami preverite, ali imate diastazo

V ljubljanski porodnišnici gre fizioterapevtka praviloma v vsako sobo. "Porodnicam najprej vse razložimo in jim nato izmerimo razmik. Če ugotovimo, da je zelo povečan, takoj dobi osnovna navodila za vaje in poziv, naj si pridobi delovni nalog."

Pomembno je, da ženska spremlja razmik celo nosečnost – torej že pred porodom. Če ugotovi, da se stanje slabša, je treba opozoriti ginekologa, ki bo po potrebi izdal delovni nalog za fizioterapevta. Terapije v smeri zmanjševanja diastaze in vzpostavljanja primerne funkcije trebušne stene se bodo izvajale po porodu, med nosečnostjo se z ustreznimi terapevtskimi vajami poskuša preprečevati poslabšanje diastaze. Predvsem pa so vaje usmerjene v izboljšanje zavedanja trebušnih mišic, kar je pomembno za sam porod.

Fizioterapevtka najprej oceni stanje in opravi ultrazvok. Nato žensko nauči dveh, treh vaj, ki jih dela teden, morda 14 dni. Nato je vnovična kontrola. Takrat dobi nove, nekoliko težje vaje. Tako je nekajkrat zaporedoma. "Da trebušna stena spet dobi optimalno funkcijo, je zagotovo potrebno eno leto," je poudarila Darija Šćepanović.

Vaje – primerne in neprimerne

Ni vsaka vaja primerna, s telovadbo lahko še poslabšamo stanje. Po izkušnjah Darije Šćepanović veliko žensk po branju različnih forumov in prispevkov ugotovi, da imajo razmak mišic. "Takrat delajo vaje za trebušne mišice, da bi diastazo spravile skupaj, vendar si v bistvu naredijo še več škode," je opozorila.

Poudarila je: "Vaja, ki je primerna za vsako žensko, je vaja za globoko trebušno mišico – prečno mišico, ki poteka od reber do medenice in zadaj na hrbet (mišica transversus abdominis). Njena funkcija je fiksacija linea albe (bele črte)," je razložila. Mišice ne krepimo, ampak jo aktiviramo, povečujemo njeno vzdržljivost.

Začnite leže na hrbtu. "Predstavljajte si, da predel pod popkom nežno in počasi potegnete navznoter." Za lažjo izvedbo najprej nežno aktivirajte mišice medeničnega dna, kot bi želeli prekiniti curek urina (tako imenovane Keglove vaje), nato pa nežno in počasi potegnite navznoter predel pod popkom. "Najbolj pomembno je, da to naredite zelo nežno." Zadržite 10 sekund in 10-krat ponovite na hrbtu in po 10-krat na vsakem boku. Vmes ne pozabite dihati.

Z osnovno vajo začnemo in jo je treba kar dolgo časa stopnjevati. Šele ko je bela črta oziroma linea alba stabilna, so dovoljene vaje za krajšanje premih trebušnih mišic. Če naredimo obratno, lahko tkivo na beli črti postane nestabilno. Edino primerno vajo za vsako porodnico si lahko ogledate na posnetku!

Izogibati se je treba telesnim aktivnostim, ki povečujejo pritisk v trebušni votlini. "Od skokov, poskokov, teka, klasičnih vaj za trebušne mišice, med katerimi se dvigujemo gor do sedečega ali polsedečega položaja ali pri katerih sočasno dvigujemo noge od tal." Omenjene niso primerne takoj po porodu, četudi je samo malo razmika. Ob povečanem razmiku se je treba izogibati težkemu dvigovanju. "Ženske so celo poročale, da so bile prehlajene in da so 14 dni, tri tedne zelo intenzivno kašljale, pa se jim je poslabšala diastaza," je opozorila.

Lepe ste in zanj ste najlepše

Vsaj eno leto.

Predvsem morate poskrbeti za svoje zdravje, saj lahko zaradi razmika trpite hude posledice – zdrs organov, bolečine v križu, medenici, tudi drugod. In še – včasih so bile ženske lažje naravne. Danes so ob poplavi vsega hudi pritiski na mlade mamice, ki bi morale biti takoj ali pa vsaj hitro po porodu videti, kot da nikoli niso rodile. A različne smo, edinstvene. Ene so po porodu bolj vitke, druge pridobimo nekaj kilogramov. Pa nič zato. Dajte času čas in uživajte z malim bitjem, ki mu ni pomembno, kako ste videti, temveč, da ste ob njem, da ga imate radi. Zanj ste najlepše.