Kaj je bralna pismenost?

Bralna pismenost je ključna kompetenca, ki posamezniku omogoča vključevanje v socialno okolje, osebno izpopolnitev in osebni razvoj. Gre za temelj razvoja vseh ostalih pismenosti. Osredotoča se na vlogo branja pri posameznikovi pismenosti in predstavlja splet znanj, spretnosti in odnosov, ki se začnejo oblikovati že v zgodnjem otroštvu v okviru družine in se kasneje nadgrajujejo v okviru vzgojno-izobraževalnega sistema ter družbenega okolja.

Kakšna je bila dosežena raven bralne pismenosti slovenskih 15-letnikov?

Dosežena raven bralne pismenosti slovenskih 15-letnkov je bila leta 2018 v povprečju praktično enaka kot leta 2006. Znižanje povprečnega dosežka pri bralni pismenosti otrok v letu 2018 glede na leto 2015 je rezultat znižanja dosežkov na vseh 6 ravneh mednarodne lestvice, največ pa na drugi, tretji in četrti ravni. Večji je odstotek otrok, ki ne dosegajo 2 najnižjih ravni od skupaj 6, in sicer je takih 18 %, s čimer zaostajamo za ciljem 15 % iz programa Evropske unije Izobraževanje 2020.

Slovenija sodi med države, v katerih so razlike med učenci iz socialno in ekonomsko bolj in manj ugodnih okolij med manjšimi. Ne velja pa to za dosežke učencev z migrantskim ozadjem. Razlika med spoloma v Republiki Sloveniji ostaja relativno velika in je med največjimi v državah članicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj.

Kako naj bi izboljšali bralno pismenost otrok?

Sekundarne študije na podlagi podatkov iz raziskav in projektov so pokazale, da je treba za izboljšanje bralne pismenosti otrok zagotoviti sistemske pogoje na ravni države. Ti pogoji so dostopna in kakovostna predšolska vzgoja, javna in brezplačna osnovna šola s kakovostno šolsko knjižnico ter razvit sistem splošnih knjižnic.

Šolske knjižnice so najpomembnejši dejavnik pri zmanjševanju razlik med otroci 

Leta 2015 je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu, s katerim so šolske knjižnice postale sestavni del javne službe na področju vzgoje in izobraževanja ter bile v celoti prenesene v pristojnost Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Namen teh sprememb je bil šolske knjižnice veliko bolj vpeti v šolski sistem, saj so šolske knjižnice najpomembnejši dejavnik pri zmanjševanju razlik med otroci pri dostopu do bralnih gradiv. 

Glede na rezultate mednarodnih raziskav računsko sodišče ocenjuje, da je bila vloga šolskih knjižnic v obdobju, na katero se nanaša revizija, spregledana in da niso bile izkoriščene vse možnosti za sistemsko razvijanje bralne kulture in z njo bralne pismenosti otrok v okviru obveznega osnovnega šolanja, kar vpliva tudi na bolj izenačene nadaljnje karierne možnosti otrok ne glede na njihov status. Mreža splošnih knjižnic v Republiki Sloveniji v obdobju, na katero se nanaša revizija, tudi ni dosegala standardov za splošne knjižnice, in sicer v zvezi z geografsko dostopnostjo, kakovostjo in strukturo knjižničnih zbirk, opremljenostjo z računalniki, delovnimi pogoji in prostorom za usposabljanje in izobraževanje.

Vir: Računsko sodišče Republike Slovenije