Zakaj nekateri otroci potrebujejo ortodontski aparat?

Najpogostejši vzrok za potrebo po ortodontskem zdravljenju je še vedno prezgodnja izguba mlečnih zob. Največkrat otrok izgubi mlečni zob zaradi zobne gnilobe, redkeje zaradi poškodb. Nekateri potrebujejo ortodontski aparat, ker imajo nesorazmerje v velikosti zgornje in spodnje čeljusti ali pa neustrezen položaj zob v zgornjem zobnem loku, in sicer glede na položaj zob v spodnjem zobnem loku. Dodatno situacijo otežijo preveliki oz. premajhni zobje glede na velikost čeljusti, prezgodnja izguba mlečnih zob (karies, poškodba), genetska odsotnost zob, nadštevilčni zobje in druge redkejše nepravilnosti.

Pri kateri starosti lahko otrok že dobi aparat?

Otroci praviloma dobijo ortodontske aparate v obdobju mešanega zobovja, torej takrat, ko so v ustih prisotni tako stalni kot tudi še mlečni zobje. Takrat najlažje nadzorujemo izraščanje stalnih zob, usmerjamo razvoj čeljusti ter pravilno izraščanje zob. Kdaj otrok dobi aparat, je odvisno od nepravilnosti, ki je prisotna. Pogosto so nepravilnosti, ki so vidne zgodaj v obdobju mešanega zobovja (pri šestih, sedmih ali osmih letih) del normalnega razvoja. Odvečen prostor ali tesno stanje med stalnimi sekalci je lahko del normalne rasti in se z izraščanjem ostalih zob ter rastjo čeljusti samo popravi.

Kaj pravzaprav je ortodontski aparat? Kakšne poznamo in v čem se razlikujejo (nekateri so fiksni, drugi snemljivi)?

Ortodontski aparat je naprava, ki uravnava zobe. Z dovajanjem nadzorovane sile omogoča odpravljanje nepravilnosti med zobmi ter med obema čeljustnicama. Aparat lahko deluje neposredno na zobe in/ali na okolne strukture ter na ta način pomaga k pravilnemu položaju zob.

Glede na prisotno nepravilnost otrok dobi snemljivi ali fiksni aparat. Slabost snemljivega aparata je, da ga lahko sam odstrani iz ust, to lahko pomeni, da je aparat v ustih prisoten premalo časa, da bi bil učinkovit. Težko resnično nadzorujemo, koliko časa aparat učinkuje. Takšen aparat se lahko izgubi ali poškoduje (na primer, ko ga otrok odstrani iz ust pred malico v šoli). Prednost snemljivega aparata je v enostavni kontroli ustne higiene, saj ne zahteva prilagojenega in kompliciranega vzdrževanja ustne higiene z dodatnimi pripomočki. Snemljivi aparat je cenejši od fiksnega. Funkcionalni aparati so lahko enostavni in z njimi uspešno usmerjamo razvoj tkiv, tako da v kasnejšem obdobju aparat ni potreben. Lahko pa je snemljivi potreben, preden dobi fiksnega.

Fiksni aparati so z nosilci prilepljeni na zobe. Poleg le-teh aparat sestavljajo še žičnat lok, ki povezuje nosilce, ter dodatni elementi za premikanje zob (vzmeti, gumice, zanke ...). Nosilci fiksnih aparatov so lahko kovinski, plastični ali keramični (manj vidni). Aparat je lahko nameščen na zunanjo ali notranjo stran zob.

V določenih primerih je treba za uspešno zdravljenje nepravilnosti nekaj časa hkrati nositi fiksni in snemljivi aparat.

Koliko časa ga mora otrok nositi, da so vidne izboljšave?

Čas nošenja aparata, ki je potreben za doseganje odprave nepravilnosti, je odvisen od same nepravilnosti. Izboljšave so praviloma vidne relativno hitro (če otrok dejansko aparat nosi, v primeru snemljivega aparata), vendar dokončno zdravljenje navadno traja dlje. Povprečen čas zdravljenja je med 18 in 38 mesecev. V primerih, ko gre za preprečevanje napačnega razvoja, je čas zdravljenja lahko relativno kratek, lahko je čez nekaj časa ponovno potreben drugačen aparat. Zdravljenje nepravilnosti s fiksnim ortodontskim aparatom, ko ni več mlečnih zob, lahko traja eno do dve leti, po snetju aparata pa je treba še nekaj časa nositi snemljivi aparat, ki preprečuje ponovno premikanje zob.

Ali lahko pride do kakšnih komplikacij pri nošenju ortodontskega aparata?

Najpogostejša komplikacija pri nošenju ortodontskega aparata je pojav zobne gnilobe, če otrok ne vzdržuje primerne ustne higiene. Tudi vnetje dlesni je posledica slabe higiene. Aparat predstavlja pri čiščenju dodaten izziv za vsakogar. Dostikrat otrok, pri katerem je prisotna nepravilnost in potrebuje ortodontski aparat, tega ne dobi več mesecev, včasih tudi let. Ortodont se mora sprva prepričati, da je otrok (s pomočjo staršev) sposoben vzdrževati primerno ustno higieno, preden dobi aparat.

Blaga bolečina in občutek tiščanja zob sta normalni težavi med ortodontskim zdravljenjem. Žični deli ortodontskih aparatov lahko v določenih primerih začnejo motiti žvečenje ali pa začnejo dražiti dlesen, obraz in ustnico. Na fiksnem aparatu se lahko (predvsem na začetku, dokler se otrok ne navadi) odlepi kakšen nosilec ob grizenju trše hrane. Prav tako na začetku (prvi teden) aparat draži ustnico in lica. V ta namen dobijo otroci poseben vosek, ki ga uporabijo na mestih, ki so moteča.

Možen je ponovni pojav nepravilnosti po končanem zdravljenju. Da to preprečimo, otroci dobijo posebne snemljive aparate, ki jih nosijo ponoči. Poleg tega se v določenih primerih nalepi na notranjo stran sprednjih zob tanka žička, ki preprečuje nadaljnje premike zob.