Bibaleze.si

Preživela sem ... rojstnodnevno zabavo sinov

MaMaMija

Blog

0
19. 06. 2019 11.33

"Torej, 20 otrok in midva. 18 fantov, starih od pet do devet let, in dve osemletni punci. Ni mi treba razlagati, da s slednjima nisva imela nič dela. Medtem ko s fanti ... Uf!"

Torta

OK, naša fanta sta zadnjič s prijatelji praznovala rojstni dan. V torek popoldne na začetku junija, ko se je vreme končno uspelo prilagoditi letnemu času. Čeprav je Matic že januarja upihnil peto in Matevž sredi maja sedmo svečko na rojstnodnevni torti.

Praznovanjem rojstnih dni s prijatelji se lahko izogneš prva štiri, morda celo pet let, nato pa vsako leto težje. Če tvojega otroka povabijo sošolci, mora tudi on povabiti njih. Nepisano pravilo, ki ga ne smete prekršiti.

S partnerjem sva premišljevala, kako jima privoščiti karseda lepo praznovanje, ki ne bi bilo predrago in ne prenaporno ... Za naju. Ker - roko na srce - rojstnodnevna praznovanja so za starše precejšen finančni pa tudi časovni zalogaj. Vse je treba povabiti, organizirati ... In si vzeti čas, ki nam ga praviloma kronično primanjkuje.

V igri so bili ogled risanega filma v kinu, praznovanje v eni od igralnic ali ... sprehod po bližnjem gozdu, iskanje zaklada, pice in torta. Po pogovoru s sinovoma smo se odločili za zadnje in jima dovolila, da vsak povabi po šest prijateljev.

Z našimi tremi (še Mijo, ki je stara komaj dve leti in še ne praznuje rojstnih dni s prijateljčki) sva torej računala na 15 otrok. No, na koncu jih je bilo 20. Dva sta s seboj pripeljala bratca in sestrico, sproti smo pobrali še tri sosedove otroke, "ki so si tudi zelooo želeli biti na rojstnem dnevu". Kdo bi jim lahko rekel ne? Jaz že ne.

Vsi so prinesli darila in vsi so navdušeno trgali zavijalni papir. Traktor s prikolico, nogometna žoga, odeja s kapuco in rokavicami, knjiga o živalih, majica z dinozavrom ... Ni da ni. Pa seveda ogromno sladkarij, ki jih je na koncu spravil oči. In ki jih je nato zvečer tudi pojedel ... na skrivaj. 

Vrnimo se na praznovanje. Torej, 20 otrok in midva. 18 fantov, starih od pet do devet let, in dve osemletni punci. Ni mi treba razlagati, da s slednjima nisva imela nič dela. Medtem ko s fanti ... Uf! Ne vem, zakaj, ampak fantje se morajo stalno dokazovati drug pred drugim. Ko sem jim na primer rekla, naj se postavijo v vrsto po dva, so se postavili v vrsto po tri, nekateri celo po štiri. In vse jim je bilo blazno smešno.

Ko sem jim zabičala, naj nikar ne gredo sami v gozd, so bili vseeno trije "ubežniki", ki me niso "slišali". Vključno z našim Maticem, seveda. Sopihala sem za njimi v strahu, da se ne bi izgubili. Čakali so me pri drevesu, kjer je bil skrita skrinjica z bonboni, in vriskali, da so našli zaklad. Vsi veseli in neučakani. Bonbonov je bilo dovolj, da so vsak pojedli po enega in si z njimi napolnili žepe za prihodnje (težke) dni.

Po gozdu smo hodili približno pol ure in vmes naleteli na vse živo - bivak iz smrečja, napis "drevo Rastko", celo bele spodnjice. Ob njihovi najdbi so se izredno zabavali in hihitali.

Iz gozda smo se napotili v gostilno na gostijo s picami in pičiči, medtem ko sem pijačo omejila na jabolčni sok in vodo. Čeprav so me prepričevali, da doma vsi pijejo pijačo z mehurčki in kofeinom ... Ja, malo morgen, sem si mislila. "Sadite vi rožice komu drugemu," sem jim rekla in ponovila, kaj imajo na izbiro. Sprijaznili so se, ker so bili zelooo žejni.

Pice in pičiče so pohrustali, kot bi jedli prvič po treh dneh. Po več kot enournem pohodu so bili očitno lačni. Nato so se lovili in noreli ter nestrpno čakali na torto. Bile so tri - kupljene, ker pri treh otrocih in službi enostavno nisem imela časa speči domače. Stokrat so pihali svečke in nato navdušeno pojedli vsak svoj kos torte.

Čez dve uri in pol so začeli počasi prihajati starši in takrat sem si lahko končno privoščila gin tonik (OK, dvojnega, priznam). Oddahnila sem si - vsi so preživeli in ni bilo nobene poškodbe (razen nekaj manjših odrgnin po nedolžnih padcih).

Ogromno mi je pomenilo, ko sta se fanta zvečer zahvalila. Sama od sebe in iskreno. Z besedami, da sta imela najboljši rojstni dan "ever" in z vprašanjem, kdaj bosta lahko praznovala naslednjega.

Res smo se imeli krasno. Čeprav v resnici nismo pripravili nič posebnega - nekateri najamejo animatorje, čarovnike, celo DJ-je, imajo napihljiv grad in trinadstropno torto v obliki avtoceste.

Ja, starši se želijo izkazati, ker vedo, koliko pomeni njihovim otrokom. Ampak jaz nerada pretiravam. Namreč, opažam, da otroci ne potrebujejo veliko. Z njihovo bogato domišljijo je lahko vsaka dogodivščina čarobna, največ pa jim pomeni druženje s prijatelji. In torta ali še bolje - pihanje svečk.

Edino, kar vam resnično odsvetujem - imeti zabavo doma. Ker boste prej tri dni skupaj pospravljali, da bo res lepo in čisto, nato pa vam bodo povabljenci razdejali stanovanje v dveh sekundah. Drugače ne gre, ko so na kupu otroci. Verjemite, tako pač je. In za njimi boste pospravljali še prihodnja dva tedna. Se res ne izplača. Preverjeno prejšnje leto. In zagotovo nikoli več.

P. S.: Fotografija je simbolična. Resnična ni primerna za objavo. Pa poskusite vi fotografirati 20 otrok s tremi tortami in svečkami. Dvomim, da bi vam uspelo. Tudi, če ste profesionalni fotograf z večletnimi izkušnjami.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

Komentarji (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
Bibaleze
Bibaleze
SLEDI NAM:
Bibaleze.si
Oglaševanje Uredništvo PRO PLUS Moderiranje Piškotki Politika zasebnosti Splošni pogoji Pravila ravnanja za zaščito otrok
ISSN 2630-1679 © 2024, Bibaleze.si, Vse pravice pridržane Verzija: 863