Znakovni jezik je sicer najverjetneje najstarejša oblika človeške komunikacije, danes pa ga s pridom uporabljajo predvsem gluhi ljudje. Kot pove profesorica defektologije Katja Krajnc je znakovni jezik za dojenčke poenostavljena verzija znakovnega jezika za gluhe, saj dojenčki še nimajo razvite fine motorike.

Na idejo o tem, da dojenček ali majhen otrok lahko uporablja prilagojen znakovni jezik, sta prišli tudi ameriški profesorici psihologije Linda Acredolo in Susan Goodwyn. Ugotovili sta, da otroci med desetimi meseci in dvema letoma starosti spontano uporabljajo enostavne geste, da bi pojasnili, česar še ne znajo z besedami, ker njihov govorni aparat še ni dovolj razvit. Povsem odveč pa so strahovi, da otrok zaradi uporabe znakovnega jezika ne bo začel govoriti, saj starši vsakič, ko ga učijo znak za novo besedo, to besedo tudi jasno in glasno izgovorijo. S tem kvečjemu pospešijo govorni proces, ker se v malčkovih možganih že ustvarjajo določene slikovne povezave, ki jim potem, ko se njegova govorila razvijejo, le še doda besedo za določeno stvar ali pojem.

Znakovni jezik za dojenčke krepi tudi vezi med otrokom in starši, saj olajša komunikacijo in socializacijo, razvija čustveno inteligenco otroka, krepi njegovo samozavest, ustvarja zaupanje in zmanjšuje frustracije. Sploh pri prvem otroku se rado dogaja, da starši še ne razumejo, kaj jim skuša njihov malček dopovedati, zato se komunikacija pogosto konča z otrokovim obupanim jokom.

Saša se je odločila znakovni jezik za dojenčke pripeljati tudi v Slovenijo; tako je nastal t.i. celostni začetni paket s sto najpogostejšimi znaki, ki vsebuje vse, da jih lahko začnejo starši s svojim dojenčkom uporabljati. V njem so priročnik in DVD-ji za starše, video slovar in slikanice ter DVD za otroke. Saša pa je postala ena od (za zdaj) štirih inštruktoric znakovnega jezika babysigns, ki pri nas vodijo delavnice za starše.