Nastja je pred nekaj leti prestala izkušnjo, ki je ne privošči nobeni ženski, niti svoji najhujši sovražnici. Kljub temu da je bila s fantom že dolgo v zvezi, še nista bila pripravljena na starševstvo. Rajši sta se potepala naokrog, večere preživljala ob kozarčkih vina, zjutraj dolgo poležavala ... Njuna zveza je cvetela, oboževala sta drug drugega, z majhnimi pozornostmi sta si izkazovala ljubezen. ''Seveda sva imela tudi spolne odnose, saj sva bila prepričana v najino ljubezen. Nisva pa se še videla v vlogi starša, zato sem jemala kontracepcijske tablete,'' pripoveduje Nastja.
Postali boste mamica!
Ni pozabljala jemati tablet, še budilka jo je opomnila na to, toda kljub temu se je nekega dne zamislila, kdaj nazadnje je imela mesečno perilo. Odločila se je, da še nekaj dni počaka, saj bi praviloma morali ti ''ženski'' dnevi vsak čas nastopiti. Fant Sandi jo je vseeno prepričal, da gre na pregled k izbrani ginekologinji. Pospremil jo je do ordinacije in jo počakal v čakalnici. Niti slutila nista, da se jima bo v naslednjih minutah življenje postavilo na glavo. Predvidevala sta, da bo Nastjo zdravnica potolažila, da je prišlo do kakšnega hormonskega neravnovesja in da bo slej ko prej morala poseči po vložkih.
Vedela sta samo, da tokrat jima ni usojeno, da tokrat še ne bosta razmišljala o imenu, kupovala otroška oblačila, opremljala sobice …
Prazno naročje
Po dodatnih preiskavah so ugotovili, da otrok zaostaja v razvoju, da ima ude nepravilno razvite in da bo potreben splav. Pravzaprav je bil nujen … Nastja in Sandi sta se sprijaznila z dejstvom, da tokrat ne bosta zibala, toda sledili so resnično neverjetni dogodki. Nista bila pripravljena na to … ''Resnično nisem vedela, da v takšnih primerih, kot je moj, poteka normalen porod. Bila sem v porodnišnici! Za zidovi so ženske rojevale, jaz pa sem se z izzvanimi, umetnimi popadki pripravljala na splav. Kako kruto! Rojevala sem, a sem vedela, da otročka ne bom mogla dojiti, hraniti, preoblačiti. Nisem ga videla … Mogoče je to še boljše, saj bi si za vedno vtisnila v spomin njegovo nerazvito telesce.''
In kot višek vsega je doživela še večji šok. Poslali so jo na oddelek, kjer so ležale porodnice s svojimi novorojenčki. V sobi je bilo slišati jok milih dojenčkov, klepet mamic, ki so si med sabo pomagale in se druga od druge učile previjati, pristavljati k prsim. Nastjino naročje je bilo prazno. Pogled na vse te vesele mamice ji je paral srce na tisoč in en košček, zadrževala je solze. Kmalu so tudi druge opazile, da Nastja ne skrbi za svojega dojenčka. Najprej so se po tihem spraševale, potem pa se je le ena opogumila in jo ogovorila. Mislila je, da je rodila nedonošenčka in da pač ne more biti ob njej. Nastjo so zalile solze, na kratko je razložila svojo zgodbo in se zaprla vase. Ni marala njihovih pomilujočih pogledov, tolažilnih besed … Tudi Sandijevi objemi so ji bili odveč, v glavi ji je ves čas odmevalo, da je izgubila svojega otročka. Ne ve niti, ali je bil deček ali deklica …
Obrnila je nov list
Komaj se je prebijala iz dneva v dan, borila se je s svojimi čustvi, vse dokler ni obrnila novega lista v svojem življenju. Ta preizkušnja ju je s Sandijem še bolj povezala, še bolj sta bila prepričana, da resnično sodita skupaj. Zelo hitro sta se odločila, da si ustvarita družino. Hrepenela sta po tem, da v njunem majhnem stanovanju zaslišita otroški smeh. Nista pozabila na svojega ''prvorojenca'', toda dopustila sta si, da v njuno življenje prijadra optimizem, upanje, da jima bo čim prej uspelo. V koš za smeti sta vrgla preostanek kontracepcijskih tablet in danes Nastja ponosno razlaga: ''Čez nekaj mesecev sem izvedela, da sem ponovno noseča. V meni je bilo srce zdravega otročka. Čez devet mesecev sem že ponosno na okrog razlagala, da sem mamica zlatolase Dane. Biti mama je nekaj najlepšega, kar se mi je lahko zgodilo v tem življenju … In zaupam vam lahko skrivnost, da sem zopet noseča. Ultrazvočna preiskava je pokazala, da nosim velikega in zdravega fantka ...''
