problematicni
Preprečevanje medvrstniškega nasilja: Nasveti za starše in vloga družine
Medvrstniško nasilje je žal vedno bolj prisotno v naših šolah, na ulicah in v družbenih omrežjih. Najnovejši primer se je odvil na eni od ptujskih ulic, kjer je skupina mladoletnikov, najverjetneje osnovnošolcev, napadla svojega sovrstnika.
Kaj storiti, ko vam najstnikovo obnašanje uide izpod nadzora?
Neobvladljivo obnašanje pri najstnikih je pogosto zunanji znak intenzivnih čustev, s katerimi se ne znajo spoprijeti. Preverite, kako jim pomagati.
Kako ravnati, če ugotoviš, da je tvoj otrok nasilen do vrstnika?
Temeljni vzroki za medvrstniško nasilje najpogosteje izhajajo iz čustvenih, psiholoških in socialnih težav. Družinsko okolje in dinamika igrata pomembno vlogo, prav tako pa tudi otrokov občutek lastne vrednosti, zaradi katerega lahko verjame, da si lahko spoštovanje pridobi le z nadzorom in ustrahovanjem. Nasilno vedenje do vrstnikov je lahko posledica obrambnega mehanizma, pri katerem nasilnež na druge prenaša svoje negotovosti in strahove. V otrokovih očeh status nasilneža prinaša veliko več spoštovanja kot status reve.
So drugorojenci res bolj 'problematični'?
Ko gre za ljubezen do otrok, se ta ne deli, temveč množi. Vsakega otroka imate enako radi, vendar na drugačen, edinstven način. Že kar pregovorno pa postaja, da je drugorojeni otrok precej težavnejši in napornejši od prvorojenega.
Maša M. Bahor: 'V dobrem odnosu je rešljiva vsaka težava, stiska ali bolečina'
Z zakonsko in družinsko terapevtko, Mašo M. Bahor smo se pogovarjali o materinstvu, romantičnih pričakovanjih tega obdobja, primerjanju mam na družbenih omrežjih, strahovih, občutkih krivde in tem, kaj je v obdobju materinstva resnično pomembno.
Družinska terapevtka: 'Nihče se ne rodi hudoben'
Kje smo ga polomili, se sprašujejo starši v obdobju, ko je med mladimi toliko verbalnega, psihičnega in fizičnega nasilja. Kakšne temelje smo jim dali, kakšna prihodnost nas čaka? O tem smo se pogovarjali s slovensko mag. zakonskih in družinskih študij, zakonsko in družinsko terapevtko, Mašo M. Bahor, ki pravi, da je veliko odvisno od vzgoje in odnosa v ranem otroštvu.
Čustveni vrtiljak in nihanje razpoloženja med puberteto
Kako pomagati najstniku v vihravem obdobju pubertete? Za vsakega starša je to lahko velik izziv, zato smo za vas pripravili nekaj nasvetov, ki vam lahko pri tem pomagajo.
Dr. Andreja Poljanec: Nasilje med vrstniki in kako ukrepati?
Ob novicah o nasilju med vrstniki in tragičnih dogodkih, ki so se vrstili med mladimi, smo se začeli spraševati, kakšna prihodnost nas čaka. Mnogi starši so v strahu, kakšen postaja svet, v katerem je vse več virtualnega druženja, vse manj pa medsebojnih interakcij, pomoči in druženj na igrišču. A kot posamezniki se lahko odločimo, da se začaran krog prekine z nami, našo družino. In začnemo pri sebi, svojemu otroku. O tem smo se pogovarjali z Dr. Andrejo Poljanec, univ. dipl. psihologinjo ter zakonsko in družinsko terapevtko, sicer vodjo Oddelka za psihologijo na Univerzi Sigmunda Freuda Ljubljana.
Zakaj se mladostniki obnašajo kot mladostniki?
Obdobje mladostništva je polno duševnih, čustvenih in miselnih sprememb, ko otroci odkrivajo sebe in svoje mesto v svetu in družbi. Vse te spremembe pa se pogosto dogajajo v tišini, ki lahko učinkuje kot nezainteresiranost za sodelovanje s staršem. Obdobje pubertete je velikokrat težko tudi za starše, ki za svojega otroka želijo le najboljše, vendar so njihova prizadevanja pogosto soočena z odporom mladostnika. Da bi lažje razumeli otroka in ga vodili skozi te spremembe, je pomembno vedeti, kako mladostnik deluje v obdobju pubertete.
#samopoškodovanje na družbenih omrežjih
Družbena omrežja preplavlja nov trend samopoškodovanja, kaže pa se predvsem v deljenju fotografij z ranami, ki si jih najstniki zadajo sami. Gre za nazorne fotografije ožganin, ureznin in opeklin pri čemer uporabljajo tudi ključnike, kot so denimo "samopoškodovanje", "sovražim se" in "rezanje". Podatki so skrb vzbujajoči, saj je bilo v letu 2018 na družbenem omrežju Instagram identificiranih več kot 1,2 milijona najstniških objav na to temo.
Zakaj mladi začnejo z uživanjem drog?
Najstniška leta so čas večjih telesnih in duševnih sprememb, na drugi strani pa za marsikoga tudi obdobje raziskovanja, preizkušanja mej, iskanje svoje vloge v svetu. Želja po nečem novem, tudi tveganem, je normalen del razvoja mladega človeka, a pri nekaterih to vključuje tudi preizkušanje cigaret, alkohola in tudi drugih prepovedanih substanc. Kateri so najpogostejši razlogi za eksperimentiranje z drogami in na kaj morajo biti starši pozorni, preverite v nadaljevanju.
Zakaj znajo biti najstniki tako kruti v odnosu do staršev?
Hormonske in biološke spremembe, ki se odvijajo v telesu in možganih najstnika, znatno vplivajo tudi na spremembe in nihanje razpoloženja. S tem ko najstniki postajajo močnejši in večji, pa je pomembno, da jih učimo samoregulacije čustev in obvladovanja izbruhov ali morebitne agresije.
Delovanje vzgojnih zavodov v Sloveniji
Kako delujejo vzgojni zavodi, kdo mladostnike napoti tja, in kakšno je njihovo življenje, ko izstopijo iz zavoda, so vprašanja, ki smo jih zastavili pristojnim službam. Odgovore si preberite v spodnjih vrsticah.
Pot iz primeža drog ni lahka, a obstaja, tako lahko starši pomagate
"Zasvojenost lahko postane del vsake družine – revne ali bogate, z nižjo ali visoko izobrazbo, verne ali ateistične ... Formule tukaj ni, droga pa je," opozarjajo v Društvu UP za pomoč zasvojencem in njihovim svojcem. Razložili so, kako lahko starši delujejo preventivno in kam se obrniti po pomoč, če otrok posega po drogah.
Nasveti, kako pomagati najstniku pri odraščanju
Mnogi starši si zaskrbljeno zastavljajo vprašanje: »Je vedenje mojega najstnika še normalno?« Težko je namreč razumeti, kako sta ljubka deklica ali mali fantič čez noč postala skorajda odrasli osebi, kar je s seboj prineslo tudi številne čustvene in vedenjske spremembe. Pomembno je, da jim v tem, na trenutke težkem in zmedenem obdobju, starši znamo stati ob strani in pomagamo uspešno prebroditi tudi tista malce bolj problematična obdobja.
'Najstnik se umakne, ko so starši 'preglasni' za njegov notranji svet.'
Z dr. Andrejo Poljanec, vodjo študijskega programa Psihologija na SFU Ljubljana, smo se pogovarjali o tem, kako naj se starši, ki imajo doma najstnika, spoprimejo s trenutno situacijo. Ta je namreč zelo nenavadna in s seboj prinaša številne do sedaj nepoznane izzive. "V času, ki že sam po sebi zahteva strog red, narekovan od zunaj, je pomembno, da si znotraj družinske celice privoščimo razvijati več prožnosti, čustvene pestrosti, iskrenega pogovarjanja, humorja, potrpežljivosti in vlaganje energije v razvoj pozitivnih vidikov sebe," pojasnjuje in dodaja, da "starši pogosto zmotno razumejo skrb za najstnike kot kontrolo, nalaganje obveznosti, odgovornosti, reda … Vse to je seveda tudi potrebno in tudi ni s tem nič narobe, če pred tem zagotovimo prijetno čustveno podlago."
