Pogosto se zgodi, da v situacijah za družinsko mizo oklevamo s postavljanjem meja ali popuščamo ob prvem otrokovem protestu, predvsem iz strahu, da otrok ne bo pojedel obroka ali včasih v želji in upanju, da bo pojedel več. Druga skrajnost pa je, da se pri postavljanju meja z otrokom spuščamo v boj za premoč glede prehrane, pri čemer ne upoštevamo otrokovih želja, koliko, kaj in na kakšen način bo jedel.
Malčki lahko jedo in uživajo v najrazličnejših živilih in teksturah. To je čas, da svojega otroka spodbudite, da uživa v družinskih obrokih in poskusi široko paleto živil, okusov in tekstur. Majhni otroci imajo naravno sposobnost zaznavanja, kdaj so lačni in kdaj siti.
Otroci se bodo naučili jesti to, kar jé družina, če jim ponudimo enako hrano in jih spodbudimo, da jo poskusijo. Diete z nizko vsebnostjo maščob ali omejene diete niso priporočljive za malčke, saj lahko povzročijo slabo rast in razvoj otroka. Izbirčnost pa je lahko zelo pogosta pri malčkih.
Nekateri razlogi, zakaj se prehranjevalni vzorci malčkov spremenijo, vključujejo:
Počasnejšo rast – Rast se upočasni v otrokovem drugem letu. To pomeni, da imajo malčki pogosto manjši apetit in potrebujejo manj hrane. Količina zaužite hrane se lahko dramatično spremeni iz dneva v dan. Čeprav starše včasih skrbi, je ta sprememba normalna in ne pomeni, da je vaš otrok težaven ali se slabo počuti.
Prigrizke in malico – Malčki le redko sledijo tradicionalnemu vzorcu obroka. Ponavadi potrebujejo majhne obroke in prigrizke. To ustreza njihovemu majhnemu trebuščku in zagotavlja energijo za gibanje ves dan. Količina zaužitega obroka, zlasti večernega obroka, je lahko manjša, kot bi želeli starši.
Upiranje ponujeni hrani – Izkazovanje neodvisnosti je del normalnega razvoja malčka in to pogosto vključuje zavračanje hrane, ki jo ponudite. Zavračanje hrane ne pomeni vedno, da otroku ni všeč. Če enak obrok ponudite kakšen drug dan, ga lahko pojedo z veseljem.
Druge pogoste težave pri hranjenju malčkov:
- izbruhi jeze med obrokom in zavračanje hrane,
- težave z žvečenjem,
- prenajedanje,
- zmanjšan vnos zdrave hrane,
- prekomerno pitje tekočin.
Naj se otrok sam odloči, koliko bo pojedel
Vaša vloga kot starša malčka je, da se odločite, katero hrano in kdaj jo boste ponudili, otrok pa naj se odloči ali bo jedel ali ne in koliko bo pojedel. Ne pozabite, da otroci jedo, ko so lačni. Otroci imajo naravno sposobnost zaznavanja, kdaj so lačni in kdaj siti. Če vztrajate, da vaš otrok poje več, kot se odloči, boste verjetno preglasili to naravno sposobnost in lahko spodbudili prenajedanje v prihodnosti.
Predlogi za zdrave prehranske navade za starše
- Bodite pozitiven zgled z zdravo, uravnoteženo in raznoliko prehrano.
- Otroku postrezite enako hrano, kot jo jé družina.
- Ne pozabite, da malčki potrebujejo majhne obroke in redne zdrave prigrizke.
- Naj vas ne skrbi preveč – malčkov apetit in vnos hrane se lahko vsak dan spreminjata.
- Ponudite majhne porcije in nato dodajte več, če je potrebno.
- Naj vam otrok sam pove, če je sit, ne silite otroka, da poje vso hrano na krožniku.
Kako spodbujati nova živila?
Bodite potrpežljivi in večkrat ponudite nova živila, tudi če jih najprej zavrnejo. Nova živila ponudite otroku v sproščenem okolju. Hrane ne uporabljajte kot nagrado, tolažbo ali kazen.
Naj bodo obroki pozitivna izkušnja
Obedovanje naj bo sproščeno in veselo. Otrok naj raziskuje hrano z dotikanjem, ob tem pa pričakujte nekaj nereda. Pustite otroku, da se sam nahrani in po potrebi pomagajte. Uživajte v družinskih obrokih skupaj za mizo, tako da lahko malčki gledajo in posnemajo druge, poskušajo družinsko hrano in uživajo v družbi med jedjo.
Naj bodo obroki sproščeni. Ne imejte preveč motečih dejavnikov, kot je prižgan televizor. Ponudite spodbudo, vendar se ne prepirajte ali silite svojega otroka, da bi jedel. Ob obrokih se z otrokom prijetno pogovarjajte, ne samo o hrani. Ne prosite svojega otroka, naj hitro poje.
Vse napitke malčkom ponudite v skodelici. Včasih otroci spijejo preveč pijače, zlasti sladke, kot je sok, in to pušča manj prostora za živila. Ponudite do tri majhne skodelice mleka (skupno ne več kot 500 ml) vsak dan, ob drugi uri pa vodo za žejo. Polnomastno mleko je treba dajati do drugega leta starosti, nato pa lahko dajemo manj mastno mleko. Sokovi in sladkane pijače so nepotrebni.
Vir: betterhealth.vic.gov.au
