Kljub veliki žalosti sem se komaj po treh letih pobrala in znova odšla v družbo in počela stvari, ki sem jih počela že prej. Končno sem po devetih letih spoznala novega partnerja s pomočjo prijateljev, ki so mi povedali, da je on pred nekaj leti izgubil partnerico in ima dva otroka. Mene to ni motilo, saj je pomembna ljubezen. Po nekaj mesecih dobivanja sva kmalu skupaj zaživela, skupaj z njegovimi sončki, in se je prav hitro zgodilo, da sem zanosila.

Dvojčka

Po prvem pregledu, kjer niso videli ničesar, sem se odločila še za en pregled, samoplačniški, kjer so takoj našli otrokov srček. Zdravnica mi je celo povedala, da ne bo eden, ampak kar dva, in da ne ve, kaj so gledali, saj je ta nosečnost že v 16. tednu in da lahko počasi pričakujem, da bom čutila prve gibe. Ko sem odhajala iz ordinacije, mi je zdravnica predlagala, naj čim več počivam in pazim nase. Domov sem odnesla prve slikice naših dveh sončkov.

Doma sem najprej legla v posteljo in počivala, saj sta bila sončka v šoli, on pa v službi.

Kmalu me je poklicala mama, ali sem za kavo in klepet na soncu. Rekla sem: ''Ja,'' se na hitro uredila in se odpravila proti dogovorjeni lokaciji. Nisem si mogla kaj, da mami ne bi povedala novice. Bilo je veliko solz in tudi veselja. Po kavi sem odšla v trgovino in kupila volno za kvačkanje in pripravila vse za to, da skvačkam copatke.

Skupaj z otrokoma v porodnišnico

Tedni so hitro minili in že so se bližali prazniki ob dnevu mrtvih, ko smo odšli na pokopališče, pa na kosilo, potem pa smo imeli namen oditi proti domu. Ampak po kosilu, ko je šel moj plačat, sem ta čas pomagala obleči njegova sončka ... Ko sem vstala, mi je kot v filmu odtekla voda. Nobene panike, ampak imeli smo problem, kajti midva sva na drugem koncu države sama s sončkoma. Ko smo prišli v porodnišnico in povedali, kako in kaj je z menoj, so me odpeljali v porodno sobo. V sprejemni ambulanti je moj zaprosil medicinsko sestro, da dokler ne vidimo, kako in kaj bo z mano, pazi na sončka.

Ko sem prišla v porodno sobo, so me poskušali spraviti na porodno posteljo, in sem medicinski sestri rekla, da imam občutek, da se bom usedla na glavo otroku. In res vsa sreča, da se nisem, saj bi se fantku, ki je prihajal prvi, usedla na glavo.

Ni bilo časa za nič več, poklicali so zdravnico in še eno porodno babico. Po dveh potiskih se je rodil Anej, težak 2410 in dolg 49 cm, za njim je pa prav hitro prišla najina punčka Tina, težka 2400 in dolga 48 cm. Po prihodu v porodnišnico in od poroda je minilo samo 30 minut.

Kmalu so ju odnesli na pregled, kjer niso mogli verjeti, da sta tako velika. Tudi mene so pregledali in na presenečenje vseh ugotovili, da nisem veliko raztrgana in da ni potrebe po šivanju. Kmalu so nama prinesli sončka, nato so se nam še pridružila sončka iz sprejemne ambulante. Po treh urah 'cartanja' so me prestavili v sobo, moj pa se je s sončkoma odpravil proti domu. V porodnišnici smo ostali en teden, zdaj pa se po treh letih že veselimo novih dveh sončkov.